V obravnavanem gospodarskem sporu majhne vrednosti pa je med strankama sporno dejansko vprašanje in sicer, ali je med njima 19.9.1995 bila sklenjena prodajna pogodba za nakup stroja, za katerega tožeča stranka vtožuje plačilo kupnine. Zaradi ugotovitve tega odločilnega dejstva je sodišče prve stopnje izvajalo tudi dokazni postopek. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za situacijo iz 454. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (1. odst. 354. člena ZPP).
ZZZDR člen 64, 105, 105/3, 64, 105, 105/3. ZPP člen 408, 408/1, 408/3, 408, 408/1, 408/3.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - zaupanje tretji osebi - korist otroka - preiskovalno načelo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče mora v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Zaradi varstva otrok lahko senat ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev. Pritožbeno sodišče je na podlagi presoje vseh podatkov v spisu prišlo do zaključka, da so bili v danem primeru podani pogoji za izvedbo dokaza z izvedencem psihološke stroke po uradni dolžnosti.
ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-2, 270, 271, 271/1, 271/1-2.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odsvojitve in obremenitve dolžnikove nepremičnine.
Upniki lahko predlagajo izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo in odtujitvijo dolžnikove nepremičnine, če je dolžnik vknjižen kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi.
Odgovor na tožbo je pisna vloga v smislu 105. člena ZPP, ki jo mora tožena stranka izročiti neposredno sodišču v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, ne pa neposredno tožniku. Ker je toženec odgovor na tožbo nepravilno vročil direktno tožniku, ne pa tudi sodišču, se šteje, da ni odgovoril na tožbo, zato je bila, ob siceršnjem izpolnjevanju ostalih pogojev iz 318. člena ZPP, zakonito izdana zamudna sodba.
SZ člen 147, 147/1, 147, 147/1. SZ-1 člen 111, 111/1, 111, 111/1.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova
V konkretnem primeru je toženec (bivši imetnik stanovanjske pravice) iz stanovanja izselil skupaj z družinskimi člani in nato ni opravil nobenih aktivnosti v smeri sklenitve najemne pogodbe v šestmesečnem zakonskem roku iz 1. odst. 147. člena SZ in tudi ni vložil ustrezne tožbe na sklenitev najemne pogodbe. Zato se toženec in njegovi družinski člani v spornem primeru nahajajo brez pravne podlage in je torej izkazan zakonski dejanski stan iz 1. odst. 111. člena SZ-1.
ZIZ člen 55, 55/1, 55, 55/1. ZUP člen 288, 288/1, 288, 288/1.
pristojnost - upravna izvršba
Ker je po 288. členu ZUP za odločanje o izvršbi za denarno terjatev upravna pristojnost oziroma gre za upravno izvršbo, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep o izvršbi in predlog zavrglo, saj ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo.
Ne držijo pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo dnevnice kot neto prihodek, ampak je upoštevalo in jasno obrazložilo, da bo tožnik z dnevnicami pokril določene potrebe prehrane, zato drugih stroškov s prehrano, s katerimi bi sicer bila obremenjena njegova neto plača, ne bo imel.
ZOR člen 142, 902, 902/3, 902/4, 142, 902, 902/3, 902/4.
splošni in posebni zavarovalni pogoji - izročitev pogojev sklenitelju zavarovanja
Za zavarovalno pogodbo veljajo specialna določila o tem, kdaj splošni in posebni zavarovalni pogoji veljajo kot sestavni del pogodbe in vežejo stranke. Pravila po 902.čl. ZOR so strožja od splošnih pravil po 142.čl. ZOR, kar je sodišče prve stopnje pri odločanju o tej zadevi prezrlo. Na polici torej mora biti ugotovljeno, da so bili točno določeni zavarovalni pogoji oziroma njihovo besedilo izročeni sklenitelju zavarovanja. Šele v takem primeru je zagotovljeno, da je sklenitelj zavarovanja seznanjen z vsemi splošnimi in posebnimi pogoji, pod katerimi je sklenil zavarovalno razmerje.
trenutek pridobitve posesti dediča - priposestvovalna doba
Čim se z zakonom izrecno prizna status posestnika tudi dediču, veljajo vsi pravni učiniki, ki jih zakon veže na dejstvo posesti tudi za dediča (primerjaj 5.odst. 28.čl. ZTLR, po katerem postane dedič dobroverni posestnik od trenutka, ko se uvede dedovanje, tudi v primeru, če je bil zapustnik nedobroverni posestnik, dedič pa tega ni vedel in tudi ni mogel vedeti; priposestvovalna doba začne teči od trenutka, ko se uvede dedovanje).
vsebina predloga za vpis lastninske pravice - vpis plombe
Plomba pomeni le pomožni vpis, s katerimi se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločalo. To še ne pomeni, da je predlog za vpis lastninske pravice utemeljen.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - zastaranje zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine - sklenitev prodajne pogodbe - sklenitelj pogodbe - pravno nasledstvo stranke - aktivna legitimacija - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - zakonita in dobroverna posest - uveljavljanje lastninske pravice - prevzem posesti - izostanek trditvene podlage tožbe - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage - izpovedbe prič - posredna posest - nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - dobrovernost - potek priposestvovalne dobe - redno priposestvovanje
Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da uveljavlja tožeča stranka pridobitev lastninske pravice z rednim priposestvovanjem in da je rok za priposestvovanje že potekel, kar pa seveda ne pomeni, da je navajala vsa dejstva, na podlagi katerih bi bil mogoč sklep, da je nepremičnino priposestvovala (posest, dobrovernost in zakonitost posesti, začetek teka priposestvovalne dobe, čas, ko je nepremičnina priposestvovana). Ker iz dejstev, ki jih je navajala tožeča stranka v tožbi, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom, je tožba tožeče stranke nesklepčna.
Pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem uveljavlja lahko le posestnik (neposredni, posredni). Tožeča stranka je postavila zgolj trditev, da je nepremičnine vzela v posest, ne da bi navajala dejstva, na podlagi katerih bi to trditev pojasnila. Tožena stranka pa je tej trditvi tožeče stranke v vsem postopku ugovarjala. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti potrebne trditvene podlage tožbe, zato je sodišče prve stopnje brez ustrezne trditvene podlage tožeče stranke ugotovilo posredno posest tožeče stranke kar na podlagi izpovedb prič. Prav pa ima tudi tožena stranka, da bi morala tožeča stranka za vsako parcelo posebej trditi in seveda dokazati, da je bila njen posestnik. Parcele, ki so predmet te pravde, so namreč po svoji kulturi njive, travniki, pašnik in stavbišče, zato bi, kot pravilno opozarja tožena stranka, morala tožeča stranka za vsako izmed njih navajati dejstva, na podlagi katerih bi bil mogoč sklep, da jih je imela v posesti. Tako pa ni ravnala, kar le dodatno potrjuje sklep o tem, da je njena tožba nesklepčna. Zato je sodišče druge stopnje po pooblastilu 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da je zaradi nesklepčnosti tožbeni zahtevek v obsodilnem delu zavrnilo, in to v razmerju do vseh treh tožencev, ki so v tej pravdi enotni sosporniki (196. člen ZPP).