umik tožbe - izjava o soglasju k umiku tožbe - preklic umika tožbe - preklic nestrinjanja z umikom tožbe
Izjava o soglasju k umiku tožbe ne more biti pogojna, oziroma, če je pogojna, kakršna je v tem primeru bila, pomeni taka toženčeva izjava nestrinjanje z umikom tožbe, kar pomeni, da sodišče postopka ne more ustaviti. Tako kot ni mogoče preklicati izjave o umiku tožbe (kar bi bilo relevantno, če bi se z njo strinjala), tudi ni mogoče preklicati izjave o strinjanju oziroma nestrinjanju z umikom tožbe.
Garancijska obveznost je izključena v primeru, če dolžnik dokaže, da je do okvare prišlo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Pritožbeno sodišče zato ne more sprejeti presoje, da bi tožeča stranka morala dokazovati, kaj je vzrok za obravnavano poškodbo na pokrovu pištole za zabijanje žebljev. Garancijska izjava ne prevaljuje dokaznega bremena o vzroku mehanske poškodbe na tožečo stranko, temveč določa le, da je garantova obveznost izključena v primeru, če je vzrok za okvaro nastal po prehodu nevarnosti na kupca.
ZZZDR člen 64, 105, 105/3, 64, 105, 105/3. ZPP člen 408, 408/1, 408/3, 408, 408/1, 408/3.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - zaupanje tretji osebi - korist otroka - preiskovalno načelo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče mora v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Zaradi varstva otrok lahko senat ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev. Pritožbeno sodišče je na podlagi presoje vseh podatkov v spisu prišlo do zaključka, da so bili v danem primeru podani pogoji za izvedbo dokaza z izvedencem psihološke stroke po uradni dolžnosti.
trenutek pridobitve posesti dediča - priposestvovalna doba
Čim se z zakonom izrecno prizna status posestnika tudi dediču, veljajo vsi pravni učiniki, ki jih zakon veže na dejstvo posesti tudi za dediča (primerjaj 5.odst. 28.čl. ZTLR, po katerem postane dedič dobroverni posestnik od trenutka, ko se uvede dedovanje, tudi v primeru, če je bil zapustnik nedobroverni posestnik, dedič pa tega ni vedel in tudi ni mogel vedeti; priposestvovalna doba začne teči od trenutka, ko se uvede dedovanje).
vsebina predloga za vpis lastninske pravice - vpis plombe
Plomba pomeni le pomožni vpis, s katerimi se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločalo. To še ne pomeni, da je predlog za vpis lastninske pravice utemeljen.
Odgovor na tožbo je pisna vloga v smislu 105. člena ZPP, ki jo mora tožena stranka izročiti neposredno sodišču v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, ne pa neposredno tožniku. Ker je toženec odgovor na tožbo nepravilno vročil direktno tožniku, ne pa tudi sodišču, se šteje, da ni odgovoril na tožbo, zato je bila, ob siceršnjem izpolnjevanju ostalih pogojev iz 318. člena ZPP, zakonito izdana zamudna sodba.
SZ člen 147, 147/1, 147, 147/1. SZ-1 člen 111, 111/1, 111, 111/1.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova
V konkretnem primeru je toženec (bivši imetnik stanovanjske pravice) iz stanovanja izselil skupaj z družinskimi člani in nato ni opravil nobenih aktivnosti v smeri sklenitve najemne pogodbe v šestmesečnem zakonskem roku iz 1. odst. 147. člena SZ in tudi ni vložil ustrezne tožbe na sklenitev najemne pogodbe. Zato se toženec in njegovi družinski člani v spornem primeru nahajajo brez pravne podlage in je torej izkazan zakonski dejanski stan iz 1. odst. 111. člena SZ-1.
ZIZ člen 55, 55/1, 55, 55/1. ZUP člen 288, 288/1, 288, 288/1.
pristojnost - upravna izvršba
Ker je po 288. členu ZUP za odločanje o izvršbi za denarno terjatev upravna pristojnost oziroma gre za upravno izvršbo, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep o izvršbi in predlog zavrglo, saj ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo.
Ne držijo pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo dnevnice kot neto prihodek, ampak je upoštevalo in jasno obrazložilo, da bo tožnik z dnevnicami pokril določene potrebe prehrane, zato drugih stroškov s prehrano, s katerimi bi sicer bila obremenjena njegova neto plača, ne bo imel.
ZOR člen 142, 902, 902/3, 902/4, 142, 902, 902/3, 902/4.
splošni in posebni zavarovalni pogoji - izročitev pogojev sklenitelju zavarovanja
Za zavarovalno pogodbo veljajo specialna določila o tem, kdaj splošni in posebni zavarovalni pogoji veljajo kot sestavni del pogodbe in vežejo stranke. Pravila po 902.čl. ZOR so strožja od splošnih pravil po 142.čl. ZOR, kar je sodišče prve stopnje pri odločanju o tej zadevi prezrlo. Na polici torej mora biti ugotovljeno, da so bili točno določeni zavarovalni pogoji oziroma njihovo besedilo izročeni sklenitelju zavarovanja. Šele v takem primeru je zagotovljeno, da je sklenitelj zavarovanja seznanjen z vsemi splošnimi in posebnimi pogoji, pod katerimi je sklenil zavarovalno razmerje.