Besedilo standarda je bilo izdelano na podlagi dokumenta, objavljenega na spletni strani EUR-Lex, ki vsebuje opozorilo, da je besedilo le delovni pripomoček in institucije ne prevzemajo odgovornosti za njegovo vsebino. Tax-Fin-Lex je besedilo opremil s povezavami na zglede knjiženj in ostale vsebine portala TFL, samo besedilo standardov pa je prosto dostopno.
Ta verzija čistopisa vsebuje tudi spremembe besedila MSRP 4, ki so nastale na podlagi MSRP 15 in MSRP 9. Podjetje mora uporabljati spremembe nastale na podlagi MSRP 15 in MSRP 9 za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje spremembe nastale na podlagi MSRP 15 in MSRP 9 uporabi prej, mora to razkriti.
Ta verzija čistopisa vsebuje tudi spremembe besedila MSRP 4, ki so nastale na podlagi MSRP 16. Podjetje mora uporabljati spremembe nastale na podlagi MSRP 16 za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Zgodnejši začetek uporabe je dovoljen za podjetja, ki na datum začetka uporabe MSRP 16 ali pred tem datumom uporabljajo MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci. Če podjetje MSRP 16 uporabi prej, mora to razkriti.
MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 4
Namen tega MSRP je določiti računovodsko poročanje o zavarovalnih pogodbah za vsako podjetje, ki takšne pogodbe izdaja (v tem MSRP opisan kot zavarovatelj), vse dokler upravni odbor ne bo zaključil druge faze projekta o zavarovalnih pogodbah. Ta MSRP zahteva predvsem:
(a)
omejene izboljšave zavarovateljev pri obračunavanju zavarovalnih pogodb;
(b)
razkrivanje, ki ugotavlja in pojasnjuje zneske v zavarovateljevih računovodskih izkazih iz naslova zavarovalnih pogodb ter pomaga uporabnikom teh računovodskih izkazov razumeti te zneske, časovne okvire in negotovosti glede prihodnjih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb.
Podjetje mora to MSRP se uporabljati za:
(a)
zavarovalne pogodbe (vključno s pozavarovalnimi pogodbami), ki jih izda in pozavarovalne pogodbe, ki jih ima sklenjene;
(b)
finančne instrumente, ki jih izdaja z možnostjo diskrecijske udeležbe (glej 35. člen). MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja zahteva razkrivanje finančnih instrumentov, vključno s finančnimi instrumenti, ki vključujejo takšne značilnosti.
Ta MSRP ne obravnava drugih vidikov obračunavanja zavarovateljev, kot so obračunavanje finančnih sredstev v posesti zavarovateljev in finančnih obveznosti, ki jih izdajo zavarovatelji (glej MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MSRP 7 in MSRP 9 Finančni instrumenti), z izjemo naslednjega:
(a)
20.A člen zavarovateljem, ki izpolnjujejo določena merila, dovoljuje uporabo začasne oprostitve uporabe MSRP 9;
(b)
35.B člen zavarovateljem dovoljuje uporabo izravnalnega pristopa (ang. „overlay approach“) za določena finančna sredstva; in
(c)
45. člen zavarovateljem dovoljuje, da v določenih okoliščinah prerazvrstijo nekatera ali vsa finančna sredstva, tako da se sredstva merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Podjetje tega MSRP ne uporablja za:
(a)
jamstva za proizvode, ki jih neposredno izda proizvajalec, distributer ali prodajalec (glej MRS 18 Prihodki in MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva);
(b)
sredstva in obveznosti delodajalcev v skladu s programi zaslužkov zaposlencev (glej MRS 19 Zaslužki zaposlencev in MSRP 2 Plačila z delnicami) ter pokojninske obveznosti v skladu z opredeljenimi pokojninskimi načrti (glej MRS 26 – Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov);
(c)
pogodbene pravice ali pogodbene obveznosti, ki so odvisne od prihodnje uporabe ali pravice do uporabe nefinančne postavke (na primer nekatera nadomestila za licence, avtorske pravice, spremenljiva plačila najemnin in podobne postavke) ter najemnikovo jamstvo za preostalo vrednost, vgrajeno v finančni najem (glej MRS 16 Najemi, MRS 15 Prihodki iz pogodb s kupci in MRS 38 Neopredmetena sredstva);
(d)
pogodbe o finančnem poroštvu, razen če je izdajatelj predhodno izrecno navedel, da take pogodbe obravnava kot zavarovalne pogodbe, in je uporabil obračunavanje, ki se uporablja za zavarovalne pogodbe; v tem primeru se lahko izdajatelj odloči, da bo za take pogodbe o finančnem poroštvu uporabljal MRS 32, MSRP 7 in MSRP 9 ali ta MSRP. Izdajatelj lahko sprejme to odločitev za vsako pogodbo posebej, odločitev za posamezno pogodbo pa je nepreklicna;
(e)
obravnavanje možnih pojavov terjatev ali obveznosti pri poslovnih združitvah (glej MSRP 3 Poslovne združitve);
(f)
neposredne zavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje sklenjene (npr. neposredne zavarovalne pogodbe, pri katerih je podjetje imetnik police). Ne glede na to pa mora cedent uporabljati ta MSRP za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima sklenjene.
Za enostavnejše sklicevanje ta MSRP opisuje vsako podjetje, ki izda zavarovalno pogodbo, kot zavarovatelja, ne glede na to, ali se izdajatelj pogodbe obravnava kot zavarovatelj zaradi pravnih ali nadzornih namenov. Vsa sklicevanja na zavarovatelja v 3.(a)–3.(b), 20.A–20.Q, 35.B–35.N, 39.B–39.M in 46.–49. členu pomenijo tudi sklicevanja na izdajatelja finančnega instrumenta, ki vsebuje možnost diskrecijske udeležbe.
Pozavarovalna pogodba je vrsta zavarovalne pogodbe. Posledično vsako sklicevanje v tem MSRP na zavarovalne pogodbe velja tudi za pozavarovalne pogodbe.
Vgrajeni izpeljani finančni instrumenti
MSRP 9 od podjetja zahteva, da ločuje nekatere vgrajene izpeljane finančne instrumente od njihove gostiteljske pogodbe, jih meri po pošteni vrednosti in vključi spremembe njihove poštene vrednosti v poslovni izid. MSRP 9 se uporablja za izpeljane finančne instrumente, ki so vgrajeni v zavarovalno pogodbo, razen v primerih, ko je tak vgrajeni izpeljani finančni instrument sam po sebi zavarovalna pogodba.
Kot izjema od zahtev iz MSRP 9 zavarovatelju ni treba ločiti in meriti po pošteni vrednosti opcije imetnika police, da predčasno prekine zavarovalno pogodbo v zameno za fiksen znesek (ali znesek, ki temelji na fiksnem znesku in obrestni meri), tudi kadar se izvršilna cena razlikuje od knjigovodske vrednosti gostiteljeve zavarovalne obveznosti. Zahteve iz MSRP 9 pa se uporabljajo za prodajno opcijo ali odkupno opcijo z denarnim izplačilom, vgrajeno v zavarovalno pogodbo, če se odkupna vrednost spreminja glede na spremembe finančne spremenljivke (npr. cene ali indeksa lastniških vrednostnih papirjev ali blaga) oz. nefinančno spremenljivko, ki ni specifična za pogodbeno stranko. Poleg tega se navedene zahteve uporabljajo tudi v primeru, ko sprememba takšne spremenljivke sproži zmožnost imetnika, da izvrši prodajno opcijo ali odkupno opcijo z denarnim izplačilom (na primer prodajna opcija, ki se lahko izvrši, ko borzni indeks doseže določeno raven).
8. člen velja tudi za opcijo predaje finančnega instrumenta, ki vključuje možnost diskrecijske udeležbe.
Razstavljanje sestavin vloge
Nekatere zavarovalne pogodbe vključujejo tako zavarovalno sestavino kot sestavino vloge. V posameznih primerih zavarovatelj lahko ali mora razstaviti te sestavine:
(a)
razstavljanje se zahteva, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(i)
zavarovatelj lahko izmeri sestavine vlog (vključno z morebitnimi vgrajenimi nakupnimi opcijami) ločeno, torej brez upoštevanja zavarovalne sestavine,
(ii)
zavarovateljeve računovodske usmeritve sicer od njega ne zahtevajo pripoznavanja vseh obveznosti in pravic iz naslova sestavin vloge;
(b)
razstavljanje je dovoljeno, ne pa obvezno, če lahko zavarovatelj meri sestavine vlog ločeno, kot je opredeljeno v (a)(i), vendar pa njegove računovodske usmeritve od njega zahtevajo, da pripozna vse obveznosti in pravice iz naslova sestavin vloge, ne glede na osnovo za merjenje teh pravic in obveznosti;
(c)
razstavljanje je prepovedano, če zavarovatelj ne more meriti sestavine vlog ločeno, kot je opredeljeno v (a)(i).
Sledi primer, ko zavarovateljeve računovodske usmeritve od njega ne zahtevajo pripoznavanja vseh obveznosti iz naslova sestavin vloge. Cedent prejme nadomestilo za škodo od pozavarovatelja, vendar ga pogodba zavezuje, da to nadomestilo povrne v prihodnjih letih. Ta obveznost izhaja iz sestavine vloge. Če bi cedentove računovodske usmeritve sicer omogočale pripoznavanje nadomestila kot prihodka brez pripoznavanja povezane obveznosti, se zahteva razstavljanje.
Pri razstavljanju pogodbe na sestavine mora zavarovatelj:
(a)
uporabiti ta MSRP za sestavino zavarovalne pogodbe;
(b)
uporabiti MSRP 9 za sestavino vloge.
PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE
Začasna oprostitev od nekaterih drugih MSRP
10.–12. člen iz MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake določa sodila, ki jih morajo podjetja upoštevati pri sestavljanju računovodskih usmeritev, če ne obstaja MSRP, ki bi veljal posebej za določeno postavko. Vseeno pa ta MSRP oprošča zavarovatelja od uporabe teh sodil v njegovih računovodskih usmeritvah v naslednjih primerih:
(a)
zavarovalne pogodbe, ki jih izda (vključno s povezanimi stroški pridobivanja in neopredmetenimi sredstvi, kot so opisana v 31. in 32. členu), ter
(b)
pozavarovalne pogodbe, ki jih ima sklenjene.
Vendar pa ta MSRP ne oprošča zavarovatelja od upoštevanja nekaterih posledic sodil, navedenih v 10.–12. členu MRS 8. Zavarovatelj predvsem:
(a)
ne pripozna kot obveznost nobenih rezervacij za morebitne prihodnje terjatve, če takšne terjatve izhajajo iz zavarovalnih pogodb, ki ne obstajajo na dan poročanja (to so na primer rezervacije za naravne nesreče ter izravnalne rezervacije);
(b)
opravi preizkus ustreznosti obveznosti, kot je opisan v 15.–19. členu;
(c)
odstrani finančno obveznost (ali del finančne obveznosti) iz ►M5 svojega izkaza finančnega položaja ◄ , kadar, in zgolj kadar, je izbrisana, to je, če je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana;
(i)
pozavarovalnih sredstev s povezanimi zavarovalnimi obveznostmi, ali
(ii)
prihodkov oz. odhodkov iz naslova pozavarovalnih pogodb z odhodki oz. prihodki iz naslova povezanih zavarovalnih pogodb;
(e)
ugotavlja, če so njegova pozavarovalna sredstva oslabljena (glej 20. člen).
Preizkus ustreznosti obveznosti
Zavarovatelj mora ob vsakem poročanju oceniti, če so njegove pripoznane zavarovalne obveznosti ustrezne, pri čemer uporablja trenutne ocene prihodnjih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb. Če taka ocena pokaže, da knjigovodska vrednost njegovih zavarovalnih obveznosti (zmanjšanih za povezane odložene stroške pridobitev in neopredmetena sredstva, opisana v 31. in 32. členu) ni ustrezna z vidika ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, je treba celoten primanjkljaj pripoznati v poslovnem izidu.
Če zavarovatelj uporabi preizkus ustreznosti obveznosti, ki ustreza predvidenim minimalnim zahtevam, ta MSRP ne nalaga drugih zahtev. Minimalne zahteve so naslednje:
(a)
Preizkus upošteva trenutne ocene vseh pogodbenih denarnih tokov ter povezanih denarnih tokov, kot so na primer stroški obravnave zahtevkov ter denarnih tokov iz naslova vgrajenih opcij in garancij.
(b)
Če preizkus pokaže, da obveznost ni ustrezna, se celoten primanjkljaj pripozna v poslovnem izidu.
Če zavarovateljeve računovodske usmeritve ne zahtevajo preizkusa ustreznosti obveznosti, ki izpolnjujejo minimalne zahteve v skladu s 16. členom, mora zavarovatelj:
(a)
določiti knjigovodsko vrednost obravnavanih obveznosti za zavarovanje (
Opomba 49), zmanjšanih za knjigovodsko vrednost:
(i)
vseh povezanih odloženih stroškov pridobivanja, ter
(ii)
vseh povezanih neopredmetenih sredstev, kot so na primer tista, prevzeta v poslovni združitvi ali pri prenosu portfelja (glej 31. in 32. člen). Ne glede na to pa se ne upoštevajo sredstva pozavarovanja, saj jih zavarovatelj obračuna ločeno (glej 20. člen).
(b)
določiti, ali je znesek, opisan pod (a), manjši od knjigovodske vrednosti, ki bi jo dosegel, če bi bile obravnavane zavarovalne obveznosti opredeljene v okviru MRS 37. Če je manjši, mora zavarovatelj pripoznati celotno razliko v poslovnem izidu ter zmanjšati knjigovodsko vrednost povezanih odloženih stroškov pridobivanja ali neopredmetenih sredstev oziroma povečati knjigovodsko vrednost obravnavanih zavarovalnih obveznosti.
Če zavarovateljev preizkus ustreznosti obveznosti izpolnjuje minimalne zahteve v skladu s 16. členom, se preizkus izvaja na stopnji agregacije, določene v omenjenem preizkusu. Če preizkus ustreznosti obveznosti ne izpolnjuje minimalnih zahtev, se primerjava, navedena v 17. členu, izvede na stopnji portfelja pogodb, za katere veljajo približno enaka tveganja in se vodijo v okviru enega samega portfelja.
Znesek, opisan v 17.(b) členu, t.j. rezultat uporabe MRS 37, odraža bodoče investicijske marže, (glej 27.–29. člen) če, in zgolj če, znesek opisan v 17.(a) člen prav tako odraža iste marže.
Oslabitev pozavarovalnih sredstev
Če je oslabljeno cedentovo pozavarovalno sredstvo, mora cedent ustrezno zmanjšati knjigovodsko vrednost in izgubo iz naslova oslabitev pripoznati v poslovnem izidu. Pozavarovalno sredstvo je oslabljeno, če, in zgolj če:
(a)
obstajajo objektivni dokazi, kot rezultat dogodka, ki je nastal po začetnem pripoznanju pozavarovalnega sredstva, da cedent morda ne bo dobil povrnjenih vseh zneskov, ki mu jih dolgujejo v skladu s pogodbo, ter
(b)
da ima dogodek zanesljivo izmerljiv vpliv na zneske, ki jih bo cedent dobil povrnjene s strani pozavarovatelja.
Začasna oprostitev uporabe MSRP 9
MSRP 9 obravnava obračunavanje finančnih instrumentov in velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Vendar ta MSRP za zavarovatelje, ki izpolnjujejo merila iz 20.B člena, omogoča začasno oprostitev, ki dopušča, vendar ne zahteva, da zavarovatelj uporablja MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje namesto MSRP 9 za letna obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2023. Zavarovatelj, ki uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9, mora:
(a)
uporabljati zahteve iz MSRP 9, ki so potrebne za zagotovitev razkritij iz 39.B–39.J člena tega MSRP; in
(b)
uporabljati vse druge relevantne MSRP za svoje finančne instrumente, razen kot je opisano v 20.A–20.Q, 39.B–39.J in 46.–47. členu tega MSRP.
Zavarovatelj lahko uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9 samo, če:
(a)
prej ni uporabljal nobene različice MSRP 9 (1) razen zahtev glede predstavitve dobičkov in izgub iz finančnih obveznosti, določenih kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, iz 5.7.1.(c), 5.7.7.–5.7.9., 7.2.14. in B5.7.5.–B5.7.20. člena MSRP 9; in
(b)
so njegove dejavnosti pretežno povezane z zavarovanjem, kot je opisano v 20.D členu, na datum letnega poročanja neposredno pred 1. aprilom 2016 ali na naslednji datum letnega poročanja, kot je določen v 20.G členu.
(1): Odbor je izdal več zaporednih različic MSRP 9 v letih 2009, 2010, 2013 in 2014.
Zavarovatelj, ki uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9, se lahko odloči, da bo uporabljal samo zahteve po predstavitvi dobičkov in izgub iz finančnih obveznosti, določenih kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, iz 5.7.1.(c), 5.7.7.–5.7.9., 7.2.14. in B5.7.5.–B5.7.20. člena MSRP 9. Če se zavarovatelj odloči uporabljati te zahteve, uporablja ustrezne prehodne določbe iz MSRP 9, razkrije dejstvo, da je uporabil te zahteve, in tekoče zagotavlja razkritja iz 10.–11. člena MSRP 7 (kakor je bil spremenjen z MSRP 9, izdanim oktobra 2010).
Zavarovateljeve dejavnosti so pretežno povezane z zavarovanjem samo, če:
(a)
je knjigovodska vrednost njegovih obveznosti, ki izhajajo iz pogodb iz področja uporabe tega MSRP, vključno z vsemi sestavinami vloge ali vgrajenimi izpeljanimi finančnimi instrumenti, razstavljenimi v skladu s 7.–12. členom tega MSRP, precejšnja v primerjavi s skupno knjigovodsko vrednostjo vseh njegovih obveznosti; in
(b)
je odstotek skupne knjigovodske vrednosti njegovih obveznosti, povezanih z dejavnostjo zavarovanja (glej 20.E člen), v skupni knjigovodski vrednosti vseh njegovih obveznosti:
(i)
višji od 90 odstotkov; ali
(ii)
nižji ali enak 90 odstotkom, vendar višji od 80 odstotkov, in se zavarovatelj ne ukvarja s pomembno dejavnostjo, ki ni povezana z zavarovanjem (glej 20.F člen).
Za namene uporabe 20.D(b) člena obveznosti, povezane z dejavnostjo zavarovanja, zajemajo:
(a)
obveznosti, ki izhajajo iz pogodb, ki spadajo v področje uporabe tega MSRP, kot je opisano v 20.(D)(a) členu;
(b)
obveznosti iz neizpeljanih naložbenih pogodb, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MRS 39 (vključno s tistimi, ki so določene kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, za katere je zavarovatelj uporabil zahteve iz MSRP 9 za predstavljanje dobičkov in izgub (glej 20.B(a) in 20.C člen)); in
(c)
obveznosti, ki nastanejo, ker zavarovatelj izdaja ali izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb iz točk (a) in (b). Primeri takih obveznosti vključujejo izpeljane finančne instrumente, ki se uporabljajo za zmanjševanje tveganj, ki izhajajo iz navedenih pogodb in iz sredstev, s katerimi se krijejo te pogodbe, relevantne davčne obveznosti, kot so odložene obveznosti za davek v zvezi z obdavčljivimi začasnimi razlikami pri obveznostih, ki izhajajo iz navedenih pogodb, ter izdane dolžniške instrumente, vključene v zavarovateljev regulativni kapital.
Pri presoji, ali se ukvarja s pomembno dejavnostjo, ki ni povezana z zavarovanjem, za namene uporabe člena 20.D(b)(ii), zavarovatelj upošteva:
(a)
samo tiste dejavnosti, pri katerih lahko ustvari dohodke ali ima odhodke; in
(b)
kvantitativne ali kvalitativne dejavnike (ali oboje), vključno z javno dostopnimi informacijami, kot je razvrstitev po dejavnosti, ki jo uporabniki računovodskih izkazov uporabljajo za zavarovatelja.
20.B(b) člen od podjetja zahteva, da presodi, ali izpolnjuje pogoje za začasno oprostitev uporabe MSRP 9 na datum letnega poročanja, ki je neposredno pred 1. aprilom 2016. Po tem datumu:
(a)
podjetje, ki je prej izpolnjevalo pogoje za začasno oprostitev uporabe MSRP 9, ponovno presodi, ali so na naslednji datum letnega poročanja njegove dejavnosti pretežno povezane z zavarovanjem, samo, če je prišlo do spremembe dejavnosti podjetja, kot je opisano v 20.H–20.I členu, v letnem obdobju, ki se je končalo na ta datum;
(b)
podjetju, ki prej ni izpolnjevalo pogojev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9, je dovoljeno, da ponovno presodi, ali so na naslednji datum letnega poročanja pred 31. decembrom 2018 njegove dejavnosti pretežno povezane z zavarovanjem, samo, če je prišlo do spremembe dejavnosti podjetja, kot je opisana v 20.H–20.I členu, v letnem obdobju, ki se je končalo na ta datum.
Za namene uporabe 20.G člena je sprememba dejavnosti podjetja sprememba, ki:
(a)
jo za spremembo opredeli višje poslovodstvo na podlagi zunanjih ali notranjih sprememb;
(b)
je pomembna za poslovanje podjetja in
(c)
je dokazljiva zunanjim osebam.
Zato do take spremembe pride samo, ko podjetje prične ali preneha izvajati dejavnost, ki je pomembna za njegovo poslovanje, ali pomembno spremeni obseg ene od njegovih dejavnosti, na primer, ko podjetje pridobi, odtuji ali ukine poslovno področje.
Za spremembo dejavnosti podjetja, kot je opisana v 20.H členu, se pričakuje, da bo nastopila zelo redko. Pri naslednjih primerih ne gre za spremembe dejavnosti podjetja za namene uporabe 20.G člena:
(a)
sprememba strukture financiranja podjetja, ki sama ne vpliva na dejavnosti, v zvezi s katerimi podjetje ustvarja dohodke in ima odhodke;
(b)
načrt podjetja za prodajo poslovnega področja, tudi če so sredstva in obveznosti razvrščena kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje. Načrt za prodajo poslovnega področja bi lahko spremenil dejavnosti podjetja in vodil do ponovne presoje v prihodnosti, vendar še ne vpliva na obveznosti, pripoznane v njegovem izkazu finančnega položaja.
Če podjetje na podlagi ponovne presoje (glej 20.G(a) člen) ne izpolnjuje več pogojev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9, sme še naprej uporabljati začasno oprostitev uporabe MSRP 9 samo do konca letnega obdobja, ki se je začelo neposredno po ponovni presoji. Podjetje mora kljub temu uporabljati MSRP 9 za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Na primer, če podjetje na podlagi 20.G(a) člena dne 31. decembra 2018 (konec njegovega letnega obdobja) določi, da ne izpolnjuje več pogojev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9, sme še naprej uporabljati začasno oprostitev uporabe MSRP 9 samo do 31. decembra 2019.
Zavarovatelj, ki se je v preteklosti odločil za uporabo začasne oprostitve od uporabe MSRP 9, se lahko na začetku vsakega naslednjega letnega obdobja nepreklicno odloči, da bo uporabljal MSRP 9.
Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP
Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, kot je opredeljeno v MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, lahko uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9, opisano v 20.A členu, samo, če izpolnjuje merila iz 20.B člena. Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, pri uporabi 20.B(b) člena uporablja knjigovodske vrednosti, določene v skladu z MSRP, na datum, naveden v tem členu.
MSRP 1 vsebuje zahteve in oprostitve, ki veljajo za podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP. Te zahteve in oprostitve (na primer D16.-D17. člen MSRP 1) ne razveljavljajo zahtev iz 20.A-20.Q ter 39.B-39.J člena tega MSRP. Na primer, zahteve in oprostitve v MSRP 1 ne razveljavljajo zahteve, da mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, izpolnjevati merila iz 20.L člena, da lahko uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9.
Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, ki razkrije informacije, ki se zahtevajo v 39.B-39.J členu, uporablja zahteve in oprostitve iz MSRP 1, ki so relevantne za presoje, potrebne za ta razkritja.
Začasna oprostitev od specifičnih zahtev iz MRS 28
35.–36. člen MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige od podjetja zahtevata, da pri kapitalski metodi uporablja enotne računovodske usmeritve. Kljub temu je podjetju dovoljeno, vendar se od njega ne zahteva, da za letna obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2023, ohrani relevantne računovodske usmeritve, ki jih uporablja pridruženo podjetje ali skupni podvig, kot sledi:
(a)
podjetje uporablja MSRP 9, vendar pridruženo podjetje ali skupni podvig uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9; ali
(b)
podjetje uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9, vendar pridruženo podjetje ali skupni podvig uporablja MSRP 9.
Kadar podjetje uporablja kapitalsko metodo za obračunavanje finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig:
(a)
če se je MSRP 9 prej uporabljal v računovodskih izkazih, ki so se uporabili pri kapitalski metodi za to pridruženo podjetje ali skupni podvig (po upoštevanju vseh prilagoditev, ki jih je izvedlo podjetje), se še naprej uporablja MSRP 9;
(b)
če se je začasna oprostitev uporabe MSRP 9 prej uporabljala v računovodskih izkazih, ki so se uporabili pri kapitalski metodi za to pridruženo podjetje ali skupni podvig (po upoštevanju vseh prilagoditev, ki jih je izvedlo podjetje), se lahko pozneje uporablja MSRP 9.
Podjetje lahko uporablja 20.O in 20.P(b) člen ločeno za vsako pridruženo podjetje ali skupni podvig.
Spremembe osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov zaradi reforme referenčnih obrestnih mer
Zavarovatelj mora z uporabo začasne izjeme od MSRP 9 uporabiti zahteve iz 5.4.6.–5.4.9. člena MSRP 9 za finančno sredstvo ali finančno obveznost, če in samo če se osnova za določitev pogodbenih denarnih tokov tega finančnega sredstva ali finančne obveznosti spremeni zaradi reforme referenčnih obrestnih mer. V ta namen se izraz „reforma referenčnih obrestnih mer“ nanaša na tržno reformo referenčnih obrestnih mer, kot je opisana v 102.B členu MRS 39.
Za namen uporabe 5.4.6.–5.4.9. člena sprememb MSRP 9 se sklicevanja na B5.4.5. člen MSRP 9 razumejo kot sklicevanja na AG7. člen MRS 39. Sklicevanja na 5.4.3. in B5.4.6. člen MSRP 9 se razumejo kot sklicevanje na AG8. člen MRS 39.
Spremembe računovodskih usmeritev
22.–30. člen mora veljati tako za spremembe, ki jih uveljavi zavarovatelj, ki že uporablja MSRP, kot tudi za tiste, ki jih opravi zavarovatelj, ki MSRP uporablja prvič.
Zavarovatelj lahko spreminja svoje računovodske usmeritve za zavarovalne pogodbe, kadar, in zgolj kadar, so zaradi takih sprememb računovodski izkazi pomembnejši pri sprejemanju ekonomskih odločitev in niso manj zanesljivi, ali pa so bolj zanesljivi in niso manj pomembni za enake potrebe. Zavarovatelj mora oceniti pomembnost in zanesljivost na podlagi sodil iz MRS 8.
Pri utemeljevanju sprememb v računovodskih usmeritvah za zavarovalne pogodbe mora zavarovatelj dokazati, da bodo zaradi te spremembe njegovi računovodski izkazi v večji meri izpolnjevali sodila v MRS 8, ni pa nujno, da sprememba v celoti upošteva ta sodila. V nadaljevanju so opisana naslednja specifična vprašanja:
(a)
trenutne obrestne mere (glej 24. člen),
(b)
nadaljevanje obstoječih običajnih postopkov (25. člen),
(c)
previdnost (26. člen),
(d)
bodoči naložbeni pribitki (27.–29. člen), ter
(e)
obračun v senci (30. člen).
Trenutne tržne obrestne mere
Zavarovatelj lahko, ni pa nujno, spremeni svoje računovodske usmeritve tako, da ponovno izmeri opredeljene zavarovalne obveznosti (
Opomba 50) na tak način, da odražajo trenutne tržne obrestne mere, in pripozna spremembe teh obveznostih v poslovnem izidu. Sočasno lahko tudi uvede računovodske usmeritve, ki zahtevajo druge sprotne ocene in predpostavke za opredeljene obveznosti. Izbira v skladu s tem členom omogoča zavarovatelju, da spreminja računovodske usmeritve za opredeljene obveznosti, ne da bi pri tem dosledno uporabljal enake usmeritve za vse podobne obveznosti, kakor sicer zahtevajo določila MRS 8. Če zavarovatelj opredeli obveznosti v okviru te izbire, mora še naprej dosledno uporabljati tekoče tržne obrestne mere (in po potrebi tudi druge trenutne ocene in predpostavke) v vseh obdobjih in za vse obveznosti, dokler niso izbrisane.
Nadaljevanje obstoječih običajnih postopkov
Zavarovatelj se lahko odloči, da bo nadaljeval z naslednjimi običajnimi postopki, vendar pa njihova uvedba ne zadostuje določbam 22. člena:
(a)
merjenje zavarovalnih obveznosti brez diskontiranja;
(b)
merjenje pogodbenih pravic do provizij za vodenje bodočih naložb v znesku, ki presega njihovo pošteno vrednost, dobljeno s primerjavo s trenutnimi provizijami, ki jih za podobne storitve zaračunavajo drugi udeleženci na trgu. Verjetno je, da je poštena vrednost ob nastanku teh pogodbenih pravic enaka plačanim izvirnim stroškom, razen če provizije za vodenje bodočih naložb in povezani stroški niso v skladu s primerljivo tržno situacijo;
(c)
uporaba neenotnih računovodskih usmeritev za zavarovalne pogodbe (in povezane odložene stroške pridobivanja in neopredmetena sredstva, če obstajajo) odvisnih podjetij, razen v primerih, ko to dovoljuje 24. člen. Če te računovodske usmeritve niso enotne, jih lahko zavarovatelj spremeni, pod pogojem da sprememba ne povzroči še večjih razlik v računovodskih usmeritvah in da zadovoljuje tudi ostale zahteve v tem MSRP.