• PREDPIS
  • VELJAVEN

Statut Fakultete za zdravstvo Angele Boškin

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 2-18/2020, stran 38 DATUM OBJAVE: 10.1.2020

VELJAVNOST: od 10.1.2020 / UPORABA: od 10.1.2020

RS 2-18/2020

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 23.9.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 21.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 23.9.2023
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
18. Statut Fakultete za zdravstvo Angele Boškin
Na podlagi 19. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17) in skladno z določili Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin (Uradni list RS, št. 41/14, 80/16 in 69/19 – v nadaljevanju: Odlok), je Senat samostojnega visokošolskega zavoda Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, po predhodnem soglasju ustanovitelja z dne 17. 12. 2019 na 3. redni seji v študijskem letu 2019/2020 dne 18. 12. 2019 sprejel naslednji
S T A T U T
Fakultete za zdravstvo Angele Boškin
[Opomba TFL: Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za zdravstvo Angele Boškin (Uradi list RS, št. 99/23) določajo, da se dekan, prodekan, upravni odbor, senat, študentski svet, akademski zbor, tajnik in vse komisije senata pišejo z malo začetnico in brez kratice FZAB oziroma besedne zveze visokošolskega zavoda]

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin se je na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Jesenice (Uradni list RS, št. 80/16) preimenovala iz Fakultete za zdravstvo Jesenice, ki je nastala z Odlokom o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Jesenice (Uradni list RS, št. 41/14). Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin je samostojni visokošolski zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Jesenice.
Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (v nadaljevanju FZAB) izvaja dejavnosti, ki so usklajene z nacionalnim programom visokega šolstva in nacionalnim programom izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega ter mednarodnega dela.
FZAB izvaja študijske programe na vseh treh bolonjskih stopnjah s področja zdravstva in družboslovja v povezavi z zdravstvom.
FZAB je samostojna pravna oseba in izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka po načelu avtonomije stroke.

2. člen

Ime visokošolskega zavoda je: FAKULTETA ZA ZDRAVSTVO ANGELE BOŠKIN
Skrajšano ime zavoda je: FZAB
Sedež zavoda je: Spodnji Plavž 3, Jesenice
Zavod lahko spremeni ime in sedež ob soglasju z ustanoviteljem.
Visokošolski zavod v mednarodnem poslovanju uporablja naslednje ime:
ANGELA BOŠKIN FACULTY OF HEALTH CARE
Skrajšano ime v angleščini je: ABFHC
FZAB ima akreditirano dislocirano enoto, Študijsko središče Ljubljana, s sedežem na naslovu Ob železnici 30 a.

3. člen

FZAB ima svoj zaščitni znak in enotno grafično podobo. Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme senat.
FZAB ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in napisom »Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin« ter grbom Republike Slovenije.
Pečat uporablja FZAB v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in drugim osebam ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
V mednarodnem poslovanju FZAB uporablja pečat z mednarodnim imenom »Angela Boškin Faculty of Health Care«. Pod grbom Republike Slovenije je navedeno ime države »Slovenia«.

4. člen

FZAB izvaja nacionalni program visokega šolstva na področju akreditiranih študijskih programov in nacionalni znanstveno-raziskovalni in razvojni program ter opravlja druge, z zakonom in odlokom, določene dejavnosti.
FZAB izvaja pedagoško, izobraževalno in znanstveno-raziskovalno ter razvojno in svetovalno delo z zaposlenimi na FZAB ter pogodbeni sodelavci.
Z besedo »Zaposleni« se v tem Statutu označujejo vsi delavci FZAB, ki imajo z FZAB sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z delovnopravno zakonodajo (zaposleni za polni ali skrajšan delovni čas, dopolnilno zaposleni, zaposleni za nedoločen čas in zaposleni za določen čas).
»Pogodbeni sodelavci« se v tem Statutu označujejo vsi sodelavci FZAB s katerimi FZAB sodeluje na podlagi obligacijskih pogodb (mandatne pogodbe, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe …) in s FZAB nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

5. člen

FZAB je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.
Svojo avtonomijo uresničuje s tem, da v izvajanju študijske, znanstveno-raziskovalne, izobraževalne in razvojno-inovacijske dejavnosti samostojno:

-

oblikuje strategijo svojega razvoja,

-

določa pravila svoje notranje organizacije in delovanja,

-

oblikuje in sprejema študijske in znanstveno raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,

-

sprejema merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

-

izvaja izobraževalno, raziskovalno in razvojno delo,

-

odloča o vključevanju visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v delo visokošolskega zavoda,

-

odloča o oblikah študijske, znanstveno-raziskovalnega in pedagoško-izobraževalnega sodelovanja z drugimi organizacijami,

-

odloča o volitvah, imenovanjih in odpoklicu organov v skladu s statutom in pravilniki visokošolskega zavoda,

-

upravlja s premoženjem v skladu z določili področne zakonodaje ter sklenjene pogodbe o upravljanju.

2. DEJAVNOSTI FZAB

6. člen

Glavno študijsko področje delovanja FZAB po ISCED klasifikaciji je zdravstvo (72). Strategija razvoja študijskih programov, znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela FZAB je tesno povezana z družbenimi (31) in upravnimi (34) vedami.
Glavna znanstvena disciplina po Frascatijevi klasifikaciji je medicinska veda (3), vendar je znanstveno raziskovalno in razvojno delo FZAB interdisciplinarno z družboslovnimi vedami (5).
Dejavnost FZAB obsega:

-

visokošolsko izobraževanje na vseh bolonjskih stopnjah izobraževanja, v skladu z akreditiranimi študijskimi programi fakultete, ki jih izvaja sama ali v sodelovanju z drugimi visokošolskimi zavodi v Sloveniji in tujini;

-

dejavnost znanstvenega, raziskovalnega (temeljnega in aplikativnega) in razvojnega dela z enega ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih področij, disciplin in strok;

-

dejavnost mednarodnega delovanja (izmenjave študentov, visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, raziskovalni projekti, razvojni projekti, skupni študijski programi, mednarodni študijski programi idr.);

-

dejavnost podiplomskega profesionalnega izobraževanja na področju zdravstva in v povezavi z družboslovjem z ekspertnim svetovanjem, organizacijo strokovnih in znanstvenih srečanj;

-

informacijska in dokumentacijska dejavnost;

-

založniška dejavnost;

-

druge dejavnosti, ki povezujejo visokošolsko izobraževanje, kontinuirano profesionalno izobraževanje z raziskovalno in inovacijsko dejavnostjo na vseh nivojih terciarnega izobraževanja.
FZAB izvaja javna pooblastila v skladu z zakoni.
Za izvajanje študijskih programov in znanstveno raziskovalnega dela ter drugih navedenih dejavnosti se FZAB neposredno povezuje z zdravstvenimi zavodi doma in v tujini, visokošolskimi ustanovami, fakultetami, univerzami in raziskovalnimi zavodi.

7. člen

Dejavnost zavoda je v skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti naslednja:

47.

621 Trgovina drobno v specializiranih prodajalnah s papirjem in pisalnimi potrebščinami

56.

102 Okrepčevalnice in podobni obrati

58.

1 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo

58.

110 Izdajanje knjig

58.

130 Izdajanje časopisov

58.

140 Izdajanje revij in druge periodike

58.

190 Drugo založništvo

63.

1 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti; obratovanje spletnih portalov

63.

110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti

63.

12 Obratovanje spletnih portalov

63.

120 Obratovanje spletnih portalov

68.

200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

70.

220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje

72.

1 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije

72.

190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije

72.

200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike

73.

1 Oglaševanje

73.

200 Raziskovanje trga in javnega mnenja

74.

300 Prevajanje in tolmačenje

77.

330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup

77.

390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup

82.

110 Nudenje celovitih pisarniških storitev

82.

190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti

82.

300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

82.

9 Druge spremljajoče dejavnosti za poslovanje

85.

422 Visokošolsko izobraževanje

85.

5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

85.

590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

85.

600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje

91.

011 Dejavnost knjižnic

93.

190 Druge športne dejavnosti

94.

120 Dejavnost strokovnih združenj

94.

9 Dejavnost drugih članskih organizacij

8. člen

FZAB lahko ustanovi dislocirane enote v Sloveniji ali izven, kjer izvaja akreditirane študijske programe na terciarnem nivoju izobraževanja, druge oblike kontinuiranega profesionalnega izobraževanja in znanstveno raziskovalno ter razvojno delo.
O ustanovitvi dislociranih enot izven sedeža FZAB mora FZAB pridobiti predhodno soglasje ustanovitelja. Pred njihovo akreditacijo razpravljata in odločata tudi senat in upravni odbor. Dislocirane enote niso pravne osebe in nimajo pooblastil v pravnem prometu.
FZAB lahko v okviru svoje dejavnosti ter po predhodnem soglasju ustanovitelja ustanovi zavod, gospodarsko družbo, ustanovo ali drugo pravno osebo, če je to v interesu nadaljnjega razvoja FZAB in razvoja visokega šolstva in znanstveno raziskovalnega dela v regiji in širše. Predhodno o tem razpravljata in odločata senat in upravni odbor, ki podata predlog ustanovitelju.

3. PRAVNA SPOSOBNOST FZAB

9. člen

FZAB je samostojni visokošolski zavod, ki izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa in v pravnem prometu nastopa v imenu in za račun FZAB.

10. člen

Pri izvajanju dejavnosti, za katere Republika Slovenija ne zagotavlja sredstev, nastopa FZAB v svojem imenu in za svoj račun. Za obveznosti, ki nastanejo z opravljanjem te dejavnosti, odgovarja FZAB.
Za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, zaposluje FZAB pedagoško, izobraževalno-raziskovalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu s Statutom in Aktom o sistemizaciji.

4. ORGANI FZAB

11. člen

Organi FZAB so:

-

dekan

-

senat

-

akademski zbor

-

upravni odbor

-

študentski svet

4.1 Dekan

12. člen

Dekan zastopa, vodi in predstavlja fakulteto. Dekan je poslovodni organ in strokovni vodja fakultete.
Dekana med njegovo odsotnostjo nadomešča prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje, v primeru njegove odsotnosti pa prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje. V primeru daljše odsotnosti lahko dekan izda tudi generalno pooblastilo za nadomeščanje.

13. člen

Naloge dekana so zlasti:

-

predstavlja in zastopa FZAB;

-

organizira, vodi in usklajuje pedagoško-izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, mednarodno dejavnost, razvojno delo ter poslovanje FZAB;

-

usklajuje in nadzira organiziranost dela in poslovanje FZAB skladno s sprejetim razvojnim programom in letnimi načrti;

-

samostojno odloča o razpolaganju s sredstvi v skladu s sprejetim letnim finančnim načrtom, ki ga potrdi upravni odbor. S sredstvi pridobljenimi na osnovi koncesijske pogodbe ravna v skladu z določili le-te;

-

skrbi za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti dela na študijskih programih, raziskovalnem, razvojnem in strokovnem delu;

-

odgovarja za pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija);

-

v skladu s svojimi pooblastili skrbi in odgovarja za zakonitost dela;

-

predlaga temelje razvojne in poslovne politike;

-

predlaga ustanavljanje ali ukinjanje organizacijskih enot znotraj FZAB in dislociranih enot FZAB;

-

odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva;

-

najmanj enkrat letno poroča o delu senatu, akademskemu zboru in ustanovitelju;

-

izdaja interna pravila;

-

sklicuje in vodi seje senata in kolegije dekana;

-

nadzira izvrševanje sklepov senata in upravnega odbora;

-

predlaga senatu kandidate za prodekane, člane komisij in druga delovna telesa senata;

-

s soglasjem senata imenuje prodekane, predstojnike kateder in komisije ter druga delovna telesa na področju delovanja senata;

-

imenuje: predstojnike oddelkov, inštitutov, centrov visokošolskega zavoda, vodjo knjižnice, tajnika in odloča o delovnih razmerjih drugih delavcev FZAB;

-

kot prvostopenjski organ odloča o vlogah in pritožbah študentov visokošolskega zavoda v študijskih zadevah, če ni drugače določeno;

-

podpisuje diplome in druga potrdila o uspešno opravljenih obveznostih po programih izobraževanja in usposabljanja na visokošolskem zavodu;

-

predlaga letni načrt dela senatu in upravnemu odboru;

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom, Statutom in drugimi splošnimi akti FZAB;

-

sprejema splošne akte FZAB, potrebne za izboljšanje sistema vodenja;

-

razpisuje volitve v organe fakultete, razen volitev dekana.
Dekan lahko za opravljanje posameznih opravil iz svoje pristojnosti pooblasti prodekane in tajnika.

14. člen

Za dekana je lahko izvoljen, kdor je na FZAB zaposlen kot visokošolski učitelj in izpolnjuje ostale pogoje.
Dekan je izvoljen za dobo 4 let. Dekan je lahko ponovno izvoljen, vendar za skupno mandatno dobo največ 8 let.
Dekana na splošnih in neposrednih volitvah izvolijo tri skupine volivcev:

1.

visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki imajo na FZAB sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z delovnopravno zakonodajo,

2.

študenti in

3.

ostali delavci, ki imajo na FZAB sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.
Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu vseh glasov, in sicer ima skupina visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev iz 1. točke prejšnjega odstavka 65 odstotkov vseh glasov, skupina študentov iz 2. točke prejšnjega odstavka 20 odstotkov vseh glasov in skupina ostalih delavcev iz 3. točke prejšnjega odstavka 15 odstotkov vseh glasov.
Postopek volitev dekana je natančneje opisan v Pravilniku o volitvah organov FZAB.

15. člen

Postopek za imenovanje dekana se začne najmanj šest mesecev pred iztekom mandata dekana oziroma čimprej po prenehanju funkcije dekana iz drugih razlogov.
Sklep o razpisu volitev sprejme senat ter imenuje volilno komisijo.
Sklep o razpisu volitev dekana vsebuje tudi:

-

poimensko sestavo volilne komisije,

-

rokovnik za posamezne volilna opravila, zlasti dan začetka volilnih opravil, rok za vložitev kandidature in dan volitev ter

-

podatek o prostoru, kjer bo potekalo glasovanje, in o času glasovanja.
Naloge volilne komisije so zlasti:

-

preverba veljavnosti kandidatur kandidatov,

-

objava seznama kandidatur,

-

organizacija javne predstavitve kandidatov za dekana,

-

priprava volilnega imenika,

-

priprava glasovnic in drugega volilnega gradiva in

-

skrb za izvedbo in veljavnost glasovanja.
Sestavo volilne komisije in njene naloge podrobneje ureja Pravilnik o volitvah organov FZAB.
Volilna komisija odloča z večino glasov članov.
V sklepu o začetku postopka za izvolitev dekana, senat določi rok za vložitev kandidatur, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni od dneva izdaje sklepa.

16. člen

Kandidature se vlagajo v dekanatu neposredno ali priporočeno po pošti. Kandidaturi mora biti priloženo pisno soglasje in ostale priloge, ki jih predvideva Pravilnik o volitvah organov FZAB.
Volilna komisija preveri veljavnost kandidatur in jih najkasneje naslednji delovni dan objavi, ter predloži senatu seznam veljavnih kandidatur.

17. člen

Kandidate za dekana lahko predlaga:

-

akademski zbor;

-

katedre FZAB;

-

vsaj 5 oseb z volilno pravico.
Kandidat za dekana mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

da je na FZAB zaposlen kot visokošolski učitelj in izvoljen v naziv docent, izredni profesor ali redni profesor;

-

da je priznan strokovnjak in raziskovalec s področja zdravstvenih ved;

-

da se je v okviru dodiplomskega študija ali podiplomskega študija izobraževal na programih s področja zdravstva;

-

da ima 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta vodstvenih izkušenj;

-

da v okviru svoje profesionalne kariere dokazuje aktivno delo na področju zdravstva, študijskih programov fakultete, visokega šolstva in raziskovanja.

18. člen

Volilna komisija pripravi volilni imenik vseh volivcev, razdeljen na tri dele po skupinah volivcev, upoštevaje stanje 15 dni pred dnevom volitev.
Volilna komisija poskrbi, da je volilni imenik dostopen na fakulteti v dekanatu vsaj 10 dni pred dnevom volitev.
Najpozneje dan pred dnem volitev, volilna komisija pripravi volilno gradivo: glasovnice, obrazec zapisnika o poteku volitev in o rezultatih glasovanja.
Podrobneje naloge volilne komisije in celoten postopek volitev dekana ureja Pravilnik o volitvah organov FZAB.

19. člen

Volilna komisija poročilo o izidu volitev za dekana javno objavi v dekanatu in ga predloži senatu.
Za dekana fakultete je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot 50 odstotkov veljavnih glasov, vselej upoštevaje pravila glede teže glasov posameznih skupin volivcev.
Če nihče od kandidatov ni dobil potrebne večine veljavnih glasov, se volitve ponovijo v drugem krogu za tista dva kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov, na glasovnici pa sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov v prvem krogu volitev.
Drugi krog volitev se opravi najpozneje v 14 dneh po prvem krogu.
Če na volitvah v prvem krogu dobi več kandidatov enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, določi izbiro kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov volilna komisija z žrebom.
V drugem krogu je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino veljavnih glasov, upoštevaje pravila glede teže glasov posameznih skupin volivcev. Če dobita oba kandidata enako število glasov, se dekana izbere z žrebom, ki ga opravi volilna komisija.
Senat na podlagi poročila o izidu volitev na seji ugotovi rezultate volitev dekana in razglasi ime novega dekana. Sejo vodi najstarejši član senata, ki ni kandidat za dekana. Na seji mora biti prisotna večina vseh članov senata.
Pogodbo o zaposlitvi sklene z dekanom predsednik upravnega odbora.
Novoizvoljeni dekan nastopi svojo funkcijo z dnem prenehanja funkcije prejšnjemu dekanu.

20. člen

Če kandidature za dekana ne vloži noben kandidat oziroma če do izteka mandata dekana ni izvoljen nov dekan za naslednje mandatno obdobje, senat imenuje dekana izmed visokošolskih učiteljev fakultete, ki izpolnjujejo pogoje za dekana. Mandatna doba dekana, ki ni izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah, traja eno leto.
Visokošolski učitelj mora pred imenovanjem podati svoje soglasje.
Če soglasja k imenovanju na funkcijo dekana ne poda nihče izmed predlaganih visokošolskih učiteljev fakultete, ki izpolnjujejo pogoje za dekana, lahko senat za največ šest mesecev bodisi podaljša mandat sedanjemu dekanu ob njegovem soglasju bodisi imenuje vršilca dolžnosti dekana.
Mandat šestih mesecev se lahko s sklepom senata in ob soglasju dekana oziroma vršilca dolžnosti dekana še dvakrat podaljša, vsakokrat za največ šest mesecev.
Najkasneje pred drugim (in zadnjim dovoljenim) podaljšanjem mandata mora biti sprejet nov sklep o razpisu volitev.

21. člen

Dekanu preneha funkcija: s potekom mandata, s prenehanjem delovnega razmerja na FZAB, z odstopom, z razrešitvijo.
Dekan je lahko razrešen pred potekom mandata:

-

iz razlogov določenih v predpisih o zavodih,

-

če neutemeljeno ne uresničuje sklepov organov FZAB,

-

če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih FZAB,

-

če z nepravilnim in nevestnim delom povzroči FZAB večjo škodo,

-

če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti FZAB.

22. člen

Senat mora pred sklepom o razrešitvi dekana pridobiti predhodno mnenje akademskega zbora za razrešitev ter seznaniti dekana o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Obrazloženi sklep senata o predčasni razrešitvi dekana mora biti sprejet z večino vseh članov senata.
Akademski zbor je dolžan dati svoje mnenje v roku 30 dni od dne prejema zaprosila v obliki obrazloženega sklepa, ki mora biti sprejet z večino glasov vseh članov akademskega zbora. Pobudo za razrešitev lahko akademskemu zboru podajo katedre FZAB ali najmanj polovica visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, zaposlenih na FZAB.

23. člen

Če dekanu predčasno preneha mandat oziroma, če nihče izmed prijavljenih kandidatov za dekana ni izvoljen, do izvolitve novega dekana opravlja naloge dekana vršilec dolžnosti dekana za dobo največ šest mesecev, ki ga imenuje senat iz vrst prodekanov ali članov senata.
Sklep o razpisu volitev dekana mora biti v primeru iz prejšnjega odstavka sprejet v najkrajšem možnem času. Z izvolitvijo novega dekana preneha mandat vršilcu dolžnosti dekana.

4.1.1 Prodekani

24. člen

Prodekani pomagajo dekanu pri opravljanju njegovih nalog s posameznega področja za katerega so imenovani.
FZAB ima prodekane za naslednja področja:

-

prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje;

-

prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje;

-

prodekan za raziskovanje in razvoj.
FZAB ima lahko tudi prodekane za druga področja. Posamezen prodekan lahko pokriva tudi več področij. V kolikor en prodekan pokriva študijske programe prve, druge in tretje stopnje, ima naziv prodekan za izobraževanje. Obseg dela prodekanov je lahko od 0,2 do 1 FTE. Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem senata dekan, s sklepom o imenovanju prodekana.

25. člen

Dekan imenuje prodekane iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, potem ko pridobi o kandidatih za prodekane soglasje senata.
Prodekani so imenovani za dobo dveh let in so lahko ponovno imenovani. Senat lahko prodekana razreši s sklepom, ki je bil sprejet z večino vseh članov, pred iztekom njegovega mandata, na temelju obrazloženega predloga dekana.
Z izvolitvijo novega dekana in z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.

26. člen

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih prve stopnje, programih za izpopolnjevanje in za ostale oblike kontinuiranega profesionalnega podiplomskega izobraževanja, ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.
Prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje opravlja naslednje naloge:

-

organizira, usklajuje in spremlja izvajanje študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik kontinuiranega profesionalnega dodiplomskega izobraževanja;

-

daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

-

usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe;

-

usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;

-

povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije programov;

-

odgovarja za strokovno in razvojno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih;

-

usklajuje, načrtuje, izvaja in nenehno izboljšuje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

-

odgovarja za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;

-

usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;

-

ustvarja povezave in mrežo na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;

-

prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih in razvojnih dogodkov ter izobraževanje kliničnih mentorjev v učnih bazah;

-

opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

-

daje dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;

-

sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih dekana.

27. člen

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih druge in tretje stopnje ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.
Prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje opravlja naslednje naloge:

-

organizira, usklajuje in spremlja izvajanje študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik podiplomskega izobraževanja na drugi in tretji stopnji;

-

daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

-

usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe;

-

usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;

-

povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne in raziskovalne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije študijskih programov;

-

odgovarja za znanstveno raziskovalno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih in razvoj znanstvenih disciplin, na katerih so akreditirani študijski programi;

-

usklajuje, načrtuje, izvaja in nenehno izboljšuje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

-

odgovarja za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;

-

usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;

-

ustvarja povezave in mrežo na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;

-

prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih, znanstvenih in razvojnih dogodkov glede na raven študijskih programov kot so šole raziskovanja, mednarodne delavnice in šole;

-

opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

-

daje dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;

-

sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih dekana.

28. člen

Prodekan za raziskovanje in razvoj je odgovoren za sistemsko ureditev znanstvenega in raziskovalnega dela ter mednarodnega sodelovanja FZAB.
Prodekan za raziskovanje in razvoj opravlja naslednje naloge:

-

vodi raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti FZAB;

-

pripravlja načrt znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela, ki vključuje vse študijske programe in vse ravni izobraževanja in celostni pogled na raziskovanje in razvoj FZAB;

-

organizira in usklajuje znanstveno-raziskovalno in razvojno delo raziskovanih skupin na sistemski ravni FZAB;

-

pripravlja načrt vsebinskih in terminskih prijav na letni ravni na razpise za področje raziskovanja in razvoja v RS in EU in predlaganje delovnih skupin za delo na prijavah in med poklicnih skupin za delo na dobljenih projektih;

-

odgovarja za spremljanje razpisov in vodenje postopkov prijave na razpise za področje raziskovalnega in razvojnega dela ter mednarodnega sodelovanja za celotno FZAB;

-

usklajuje, načrtuje, izvaja in nenehno izboljšuje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

-

ustvarja povezave in mrežo na področju znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela v RS in EU;

-

usklajuje delo organizacijskih enot in posameznikov s področja raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti;

-

odgovarja za urejenost evidenc, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na raziskovalnih projektih in pripravo dokazil za ponovno akreditacijo zavoda in študijskih programov;

-

daje predloge v zvezi z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom;

-

spodbuja uvajanje in vključevanje študentov v raziskovalno delo;

-

organizira, usklajuje in vodi mednarodno sodelovanje fakultete;

-

daje dekanu predloge v zvezi z opravljanjem znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovega kariernega razvoja na tem področju;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v znanstveno raziskovalno delo na FZAB;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v znanstveno raziskovalno delo v okviru mednarodnih izmenjav;

-

prevzema programsko odgovornost za izvedbo znanstvenih konferenc, šol raziskovanja, mednarodnih šol idr. na sistemski ravni;

-

sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih dekana.

29. člen

Za učinkovitejše izvajanje svojega poslanstva ima FZAB vodstvo. Vodstvo visokošolskega zavoda sestavljajo Dekan, prodekani in tajnik visokošolskega zavoda. Na kolegij Dekana so glede na dnevni red kolegija vabljeni še vodje organizacijskih enot FZAB.

4.1.2 Tajnik

30. člen

Tajnik organizira in nadzira upravno administrativne in strokovno-tehnične naloge in druge skupne naloge fakultete, zlasti na naslednjih področjih:

-

referat za področje študijskih in študentskih zadev (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FZAB),

-

referat na področju splošnih zadev (upravno administrativne, kadrovske zadeve, upravljanje izdatkov, informacijska in vzdrževalna idr.),

-

dekanat,

-

knjižnica (knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FZAB),

-

referat s knjižnico v Študijskem središču (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe pedagoškega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FZAB, knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FZAB).
Tajnika imenuje dekan na podlagi javnega razpisa, za dobo dveh let. Imenovanje se lahko ponovi.
Če tajnik ni imenovan, vodi tajništvo dekan, ki ga lahko začasno ali za posamezne naloge nadomešča prodekan, ki ga dekan za to pooblasti.
Naloge tajnika so:

-

vodenje upravno-gospodarskega poslovanja visokošolskega zavoda;

-

spremljanje finančnega in strokovnega poslovanja visokošolskega zavoda;

-

načrtovanje, organiziranje, vodenje, kontroliranje in usklajevanje dela notranjih organizacijskih enot ter poslovne, upravne, administrativne, kadrovske, finančne in organizacijske dejavnost FZAB;

-

kontroliranje določenih stroškov in zagotavljanje učinkovite porabe sredstev;

-

zastopanje FZAB pri poslovanju z visokošolskimi učitelji, z učnimi bazami fakultete in zunanjimi partnerji iz vidika priprave pogodb in njihove realizacije;

-

vodenje pravnih in upravnih postopkov, priprava osnov za splošne akte fakultete, priprava strokovnih gradiv za upravne zadeve, seje organov FZAB;

-

sodelovanje pri delu organov FZAB;

-

izvrševanje navodil in odredb dekana in drugih organov FZAB,

-

priprava pogodb z zunanjimi sodelavci ter pregled in obračun opravljenega dela,

-

urejanje delovnih razmerij in odgovornost za zakonitost na tem področju,

-

priprava osnov za splošne akte fakultete, priprava strokovnih gradiv za upravne zadeve;

-

nadzorovanje izdaje potrdil iz evidenc, ki jih vodi FZAB o študentih,

-

neposredno vodenje zaposlenih v nepedagoški dejavnosti FZAB,

-

izvajanje ukrepov za varno in zdravo delo zaposlenih na FZAB,

-

opravljanje drugih nalog, ki izhajajo iz predpisov in Statuta FZAB ter drugih internih aktov, ter nalog, za katere ga dekan pooblasti s pisnim pooblastilom.

4.2 Senat

31. člen

Senat je najvišji strokovni organ FZAB.
Senat sestavljajo visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so v visokošolskem zavodu v rednem ali dopolnilnem delovnem razmerju in so nosilci ali sonosilci predmetov, tako, da so enakomerno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna področja, v okviru katerih FZAB izvaja svoje študijske programe. Člane senata izvoli akademski zbor. Predstavnike študentov izvoli študentski svet. Način volitev članov senata iz vrst študentov določa Pravilnik o volitvah organov FZAB.
Dekan je član senata po funkciji, v kolikor ni voljen član. V kolikor prodekani niso člani senata, so na seje senata vabljeni. Študenti imajo v senatu najmanj petino voljenih članov.
Mandatna doba članov senata je štiri leta, predstavnikov študentov pa dve leti, brez omejitve za ponovno imenovanje.
Senat ima devet voljenih članov, sedem iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev in dva iz vrst študentov v naslednji sestavi:

-

tri visokošolske učitelje/znanstvene delavce iz katedre za zdravstveno nego,

-

dva visokošolska učitelja/znanstvena delavca iz katedre za fizioterapijo,

-

dva visokošolska učitelja/znanstvena delavca iz katedre za zdravstvene vede,

-

dva študenta.
Način volitev članov senata opredeli senat s sklepom o začetku kandidacijskega postopka. Sklep o začetku kandidacijskega postopka, ki določi sestavo senata in izvedbo volitev, sprejme senat na predlog dekana najkasneje tri mesece pred potekom mandata dotedanjim članom senata, pri čemer je treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh znanstvenih disciplin ter strokovnih področij FZAB.
Kandidate za člane senata predlagajo katedre FZAB ali najmanj trije visokošolski učitelji ali znanstveni delavci, ki so člani akademskega zbora.
Za člana senata je lahko izvoljen član akademskega zbora z doktoratom znanosti, z nazivom najmanj docent oziroma z ekvivalentnim raziskovalnim nazivom. Za področje zdravstvena nega in fizioterapija je izjemoma lahko član senata višji predavatelj, ker sta to znanstveni disciplini v RS, ki v Sloveniji še nimata izgrajene vertikale na terciarnem izobraževanju.
Akademski zbor voli člane senata veljavno, če je na seji akademskega zbora prisotna večina članov akademskega zbora z volilno pravico. Volitve so tajne.
Za člana senata je/so izvoljen/i tisti kandidat/i iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev, ki je/so prejel/i največ glasov akademskega zbora.

32. člen

V primeru, da član senata iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev odstopi oziroma prekine sodelovanje s FZAB, mu preneha tudi članstvo v senatu.
V primeru, da član senata iz vrst študentov odstopi oziroma mu preneha status študenta, preneha tudi njegovo članstvo v senatu.
V teh primerih senat izda sklep o nadomestnih volitvah člana senata. Nadomestnemu članu senata poteče mandat hkrati z ostalimi člani senata.

33. člen

Senat se konstituira na seji, ki jo po izvedenih volitvah na akademskem zboru skliče dekan. Pogoj za sklic prve seje senata je, da sta izvoljeni vsaj dve tretjini članov senata. Do takrat deluje dotedanji senat.

34. člen

Seje senata sklicuje in vodi dekan, ki je član senata po funkciji. V njegovi odsotnosti vodi sejo eden od prodekanov, ki ga za vodenje seje pooblasti dekan.
Senat odloča na sejah, ki so sklicane najmanj enkrat mesečno in vsaj desetkrat na leto, po vnaprej določenem načrtu sej za študijsko leto. Sklic seje senata izven načrtovanih terminov lahko predlaga 1/3 članov senata, upravni odbor, dekan in študentski svet.
Seje so sklepčne, če je navzoča večina članov senata. Senat odloča z javnim glasovanjem razen, če s posebnim sklepom ne odloči drugače.
Na seje so brez pravice glasovanja vabljeni:

-

predstojniki kateder, ki niso člani senata,

-

predsednik akademskega zbora, če ni član senata.
Na sejah senata lahko sodelujejo brez pravice glasovanja tudi druge osebe, če je njihova navzočnost na seji nujna za strokovno in kakovostno obravnavo določene točke dnevnega reda.
Senat sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov senata s pravico glasovanja, razen če ni drugače določeno. Za svoje delo sprejme senat poslovnik.
Senat lahko s sklepom sejo ali del seje senata zapre za javnost.

35. člen

Senat razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda.
Pristojnosti senata so naslednje:

-

po predhodnem soglasju ustanovitelja sprejema Statut FZAB in spremembe Statuta;

-

sprejema notranje akte FZAB na področju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

-

sprejema predloge študijskih programov na vseh bolonjskih stopnjah ter predloge programov za kontinuiran profesionalni razvoj;

-

sprejema program znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

-

sprejema izvedbene načrte izvajanja študijske dejavnosti in znanstveno raziskovalnega ter razvojnega dela;

-

obravnava in sprejema poročila o učinkovitosti študija in poročila o izvedbi znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda;

-

določa število vpisnih mest na akreditiranih študijskih programih;

-

na podlagi poročila o izidu volitev razglasi rezultate volitev dekana;

-

v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje po tri poročevalce o usposobljenosti kandidata;

-

voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv;

-

določa način sprejemanja tem diplomskih in magistrskih del in znanstvenih del;

-

imenuje komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije in na podlagi ocene te komisije odloča o potrditvi teme doktorske disertacije;

-

imenuje komisije in delovna telesa senata ter spremlja njihovo delo;

-

se seznanja s sklepi oziroma potrjuje dokončne sklepe komisij senata;

-

kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah, ko gre za pritožbo zoper odločbo organa na prvi stopnji obravnava in odloča o mnenjih in predlogih študentskega sveta s področja njegove pristojnosti;

-

skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela ter sprejema samoevalvacijsko poročilo;

-

oblikuje predloge za priznanja in nagrade;

-

predlaga imenovanja predstavnikov FZAB v strokovne organizacije in organe zunaj FZAB;

-

na predlog dekana sprejema letni delovni načrt visokošolskega zavoda v okviru svojih pristojnosti;

-

na predlog dekana daje soglasje k imenovanju predstojnikov kateder, inštitutov/razvojnih centrov;

-

na predlog dekana daje soglasje k imenovanju prodekanov;

-

opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, ustanovitvenim aktom, ali drugimi splošnimi akti in s tem statutom.

36. člen

Članu senata preneha mandat s potekom mandata, oziroma je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:

-

sam zahteva razrešitev,

-

se neopravičeno ne udeleži štirih od desetih sej na letni ravni,

-

če mu preneha delovno razmerje na FZAB.

4.2.1 Delovna telesa – komisije senata

37. člen

Za proučitev vprašanj iz svojega delovnega področja ter za pripravo gradiv za sejo senata ima lahko senat naslednja delovna telesa:

-

komisijo za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ);

-

komisijo za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost (KZRD);

-

komisijo za izvolitve v nazive (KIN);

-

komisijo za kakovost in evalvacije (KKE);

-

komisijo za diplomska in podiplomska zaključna dela (KDPZD);

-

komisijo za magistrske zadeve (KMZ);

-

komisijo za tutorstvo (KT);

-

komisijo za publikacije (KP);

-

komisijo za disciplinske zadeve (KDZ);

-

komisijo za doktorski študij (KDŠ).
Senat lahko po potrebi ustanovi še druga delovna telesa.

38. člen

Delovna telesa štejejo od tri do osem članov. Sestavo in število članov delovnih teles, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata določi na predlog dekana senat s sklepom, v kolikor to ni določeno v tem statutu.
Predsednika in člane delovnih teles imenuje senat. Mandat članov v delovnih telesih traja dve leti. Mandat članov delovnih teles, ki so imenovani po funkciji, preneha z dnem, ko prenehajo z opravljanjem dela na imenovani funkciji. Člani delovnih teles izmed sebe imenujejo namestnika predsednika, ki v odsotnosti predsednika sklicuje in vodi seje.
Delovna telesa sprejemajo sklepe na prvi stopnji, o sklepih poročajo senatu oziroma sklepe predlagajo senatu v sprejem.
Seja delovnega telesa je sklepčna, če je na seji prisotna večina članov, razen če ni s tem statutom drugače določeno. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, razen če ni s tem statutom drugače določeno. V primeru nesklepčnosti se seja lahko izvede korespondenčno. O poteku seje se vodi zapisnik.
Delovna telesa vodijo pristojni prodekani oziroma imenovani predsedniki, ki tudi sklicujejo seje.