Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture...

2364. Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest

Na podlagi drugega odstavka 88. člena, sedmega odstavka 89. člena, petega odstavka 92. člena in za izvrševanje prvega odstavka 91. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) izdaja minister za promet

P R A V I L N I K
o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest

VI.a CENIK STORITEV

32.a člen

(splošno)

(1)

Presojevalci imajo pravico do plačila storitev v skladu s cenikom storitev, določenim v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Poleg plačila storitev iz prejšnjega odstavka so presojevalci upravičeni tudi do plačila stroškov prevoza, povezanih s potrebnimi terenskimi ogledi cestne infrastrukture. Višina stroškov prevoza znaša 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med presojevalčevim prebivališčem in končno točko opravljanja terenskega ogleda ter obratno. Če je presojevalec opravil več terenskih ogledov, o njihovi upravičenosti in o priznanju stroškov prevoza odloča naročnik.

(3)

Cena vrednosti posameznih aktivnosti, ki jih za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture opravi presojevalec, je podana v obliki števila točk. Vrednost točke je 1,00 eura. Vrednost točke predstavlja neto vrednost in ne vključuje nobenih predpisanih davkov, prispevkov ali drugih dajatev.

(4)

Vrednost aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture je neodvisna od števila presojevalcev, ki jo izvajajo.

(5)

Pri pripravi ponudbenega predračuna se za zavezance za davek na dodano vrednost le-ta vključi v ponudbeni predračun, za delo po podjemni pogodbi pa presojevalec pripravi ponudbeni predračun v neto vrednosti, naročnik pa davke in druge dajatve vključi v pogodbo, ki jo sklene s presojevalcem.

(6)

Stroški sodelovanja na tehničnih in komisijskih pregledih ter usklajevalnih sestankih, organiziranih s strani naročnika ali agencije, so vključeni v storitve iz cenika, zato se presojevalcu ne priznavajo ločeno.

(7)

Pri postavkah iz cenika storitev, pri katerih se število točk določa glede na dolžino trase, se pri skupnem številu točk upošteva dolžina trase zaokrožena na 100 m natančno.

32.b člen

(posebnosti pri izvajanju storitev)

(1)

Za pregled dokumentacije v okviru izdelave poročila o oceni učinka na varnost v prometu ali poročila o preverjanju varnosti v prometu, se presojevalcu priznajo stroški opravljenih storitev v odvisnosti od:

-

kategorije ceste,

-

dolžine cestnega odseka, ki je predmet pregleda,

-

števila nivojskih ali izvennivojskih križanj in hišnih priključkov,

-

dodatne dokumentacije (študije in analize), ki je vezana na: določanje vplivnega območja posega, določanje tehničnih elementov cest, analizo prometne varnosti in analizo vplivov vremenskih razmer na varnost prometa,

-

posebnih objektov (predorov, galerij in premostitvenih objektov daljših od 15 metrov, počivališč), ki se nahajajo na cesti, ki je predmet pregleda.

(2)

Pregled idejnega projekta (v nadaljnjem besedilu: IP) ni vključen v fazo ocene učinka na varnost v cestnem prometu, ampak se izvaja samostojno.

(3)

Če se za izvedbo investicije izdela projektna dokumentacija na nivoju projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: PGD) in projekta za izvedbo (v nadaljnjem besedilu: PZI), oba dokumenta pregleda isti presojevalec. Ta faza vključuje tudi sodelovanje presojevalca pri gradnji in tehničnem ali komisijskem pregledu izvedenih del ter se zaključi ob pravnomočnosti uporabnega dovoljenja, vendar ne kasneje kot 12 mesecev po predaji ceste v promet.

(4)

Na cestnih odsekih s predori, za katere so v skladu z zakonom, ki ureja ceste, predpisane minimalne varnostne zahteve za predore, se v dolžino trase ceste upošteva celotna dolžina obravnavanega odseka, vključno s predori. Pri tem je predmet pregleda navezava predora na cestne odseke pred in za njim ter njegova notranjost v delu, ki ni povezana z minimalnimi varnostnimi zahtevami za predore, predpisanimi z zakonom, ki ureja ceste.

(5)

Poleg predorov iz prejšnjega odstavka se v dolžino trase ceste upošteva tudi dolžina galerij in premostitvenih objektov, ki so daljši od 15 metrov. Premostitveni objekti, ki so krajši od 15 metrov, se obravnavajo kot sestavni del trase ceste.

(6)

V fazi izvedbe ocene učinka na varnost v cestnem prometu je dolžina trase enaka dolžini trase načrtovane ceste. V vseh drugih fazah preverjanja varnosti v prometu (IP, PGD in PZI) in pri pregledu varnosti ceste, se pri cestah s fizično ločenimi smernimi vozišči, pri čemer fizična ločitev vozišč v skupni dolžini znaša najmanj 200 metrov, dolžina trase določi kot seštevek dolžin obeh smernih vozišč. Na vozišču z dvosmernim prometom je dolžina trase enaka dolžini odseka.

(7)

Izvennivojska križanja vključujejo vse krake, ki sestavljajo izvennivojsko križanje, ne glede na njihovo dolžino in križišče, v katerem se izvennivojsko križanje priključuje na drugo cestno omrežje.

(8)

Število točk, ki je predvideno za vrednotenje aktivnosti pri počivališčih, velja za počivališča, ki vključujejo bencinski servis in parkirišča za osebna ter tovorna vozila. Pri vrednotenju aktivnosti za ostala počivališča se število točk zmanjša za polovico.

(9)

Obravnava individualnih priključkov je vključena v vrednotenje trase ceste, razen če je njihovo število večje od osem na kilometer. V tem primeru se za vsakih osem obravnavanih priključkov z njimi povezane aktivnosti vrednotijo enako kot so ovrednotene aktivnosti za nivojsko križanje brez razvrstilnih pasov.

(10)

Pri terenskih ogledih se ogled navezave začetka in konca trase novogradnje ovrednoti na avtocestah in hitrih cestah enako kot izvennivojsko križanje, na ostalih cestah pa kot križanje brez razvrstilnih pasov. Presojevalec mora na obstoječi cesti tehnične elemente in prometno signalizacijo v vplivnem območju navezave vključiti v pregled. Dolžina teh odsekov se ne šteje v dolžino trase.

(11)

Avtobusna postajališča se kot samostojen objekt obravnavajo le, če se ureditev izvaja izven območij križišč. Par postajališč (za vsako smer vožnje po eno postajališče) ali obračališče za avtobuse se obravnavata kot en objekt. Če se urejajo v območju križišč, se upoštevajo kot njihov sestavni del in se ne vrednotijo ločeno.

(12)

Prehodi za pešce se obravnavajo kot samostojen objekt le, če se urejajo na cesti izven območij križišč ali avtobusnih postajališč. Če se urejajo v območju le teh, se upoštevajo kot njihov sestavni del in se ne vrednotijo ločeno.

(13)

Pri terenskih ogledih novogradenj se območja posebnih objektov, navedenih v ceniku storitev, in križišč ne obravnavajo ločeno, ampak so vključena v terenski ogled trase. Če je v območju križišča predvidena ureditev ali je že urejeno avtobusno postajališče ali prehod za pešce, se število točk za terenski ogled poveča za 25 % za vsakega od navedenih objektov.

(14)

Za pripravo poročila o preverjanju varnosti v cestnem prometu za idejne projekte, projekte za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del ali projekte za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist, se upošteva v ceniku storitev navedeno število točk za pripravo poročila o pregledu projektov PGD in PZI, zmanjšano za 30 %.

32.c člen

(izplačilo stroškov)

(1)

Na podlagi predložene dokumentacije, ki vsebuje podatke o aktivnostih za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture, in ob upoštevanju cenika storitev, naročnik pripravi oceno vrednosti storitve.

(2)

Naročnik in presojevalec po njuni medsebojni uskladitvi skleneta pogodbo. En izvod podpisane pogodbe naročnik posreduje agenciji.

(3)

Za izvedbo ocene učinka na varnost v cestnem prometu in pregled varnosti ceste presojevalec izstavi naročniku račun za opravljeno delo v višini 70 % ponudbene vrednosti po predaji poročila o opravljeni storitvi. Za preostanek presojevalec izstavi račun naročniku po zaključenem postopku ocene učinka na varnost v cestnem prometu in pregledu varnosti ceste.

(4)

Za izvedbo preverjanja varnosti v cestnem prometu presojevalec naročniku zaračuna opravljeno delo z naslednjo dinamiko:

1.

Investicija za katero se pridobiva gradbeno dovoljenje:

-

pregled projekta PGD – 50 % vrednosti pogodbe,

-

pregled projekta PZI – 25 % vrednosti pogodbe,

-

sodelovanje v fazi gradnje – 15 % vrednosti pogodbe,

-

sodelovanje na tehničnem pregledu – 10 % vrednosti pogodbe,

2.

Investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist:

-

pregled projekta PZI – 50 % vrednosti pogodbe,

-

sodelovanje v fazi gradnje – 20 % vrednosti pogodbe,

-

sodelovanje pri pregledu izvedenih del – 20 % vrednosti pogodbe,

-

sodelovanje v fazi do pridobitve potrdila o prevzemu del – 10 % vrednosti pogodbe.

(5)

Izplačilo stroškov izvedenih del se presojevalcu opravi neposredno na njegov račun.

(6)

Če naročnik računa ne plača v dogovorjenem roku, presojevalec o tem obvesti agencijo. Agencija lahko naročniku, ki nima poravnanih vseh zapadlih stroškov za predhodno izvedene aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture, zavrne določitev presojevalca za izvedbo novih aktivnosti.

VI. RAZISKAVA DEJAVNIKOV NASTANKA PROMETNIH NESREČ

30. člen

(imenovanje skupine)

Za vsako prometno nesrečo s smrtnim izidom, ki se zgodi na cesti iz 85. člena ZCes-1, agencija imenuje skupino strokovnjakov, ki raziščejo dejavnike nastanka prometne nesreče, in o tem sestavijo poročilo.

31. člen

(skupina za raziskavo dejavnikov nastanka prometnih nesreč)

(1)

V skupino za raziskavo dejavnikov nastanka prometne nesreče je lahko imenovan strokovnjak za metodiko raziskovanja prometnih nesreč, ki je tudi predsednik skupine, presojevalec varnosti cest, strokovnjak s področja psihologije prometa in strokovnjak s področja strojništva oziroma mehanike vozil.

(2)

Skupina za raziskavo dejavnikov nastanka prometne nesreče pripravi poročilo v skladu s smernicami za raziskavo dejavnikov nastanka prometnih nesreč.

(3)

Ministrstvo, pristojno za promet lahko na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka, upravljavcu ceste naloži pregled varnosti ceste v skladu s IV. poglavjem tega pravilnika.

32. člen

(smernice za delo presojevalcev)

Smernice iz prvega odstavka 10., drugega odstavka 13., prvega odstavka 17. in drugega odstavka 31. člena se objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za promet.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa:

-

način presojanja varnosti cestne infrastrukture na javnih cestah, merila za razvrščanje cestnih odsekov glede na število nesreč, način, vsebino, potek in trajanje strokovnega usposabljanja presojevalcev varnosti cest (v nadaljnjem besedilu: presojevalec), ceno storitev presojevalcev in način preverjanja usposobljenosti presojevalcev za pridobitev statusa presojevalca;

-

pogoje, na podlagi katerih Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: agencija) izvaja strokovna usposabljanja presojevalcev, način opravljanja preizkusa znanja, program usposabljanja in način obdobnega izpopolnjevanja za ohranjanje statusa presojevalca, plačilo stroškov strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja.

(2)

S tem pravilnikom se prenaša naslednja direktiva Evropske unije:

-

Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29. 11. 2008, str. 59).

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

presojanje varnosti izgradnje novih cest ali znatne spremembe obstoječega omrežja cest (v nadaljnjem besedilu: cestno infrastrukturni projekt) je sistematičen proces, ki poteka v vseh fazah načrtovanja in obratovanja cestnih infrastrukturnih projektov in temelji na presoji strokovnih rešitev v fazi načrtovanja in projektiranja ter pregledu obstoječe ceste z upoštevanjem cestne okolice, ki se izvaja z namenom ugotovitve napak ali pomanjkljivosti oziroma obstoja nevarnih pogojev, ki lahko privedejo do nastanka prometnih nesreč, če do nesreč že prihaja pa, da se omilijo njihove posledice;

2.

presojevalec je strokovno usposobljena oseba, ki samostojno presoja strokovno rešitev v fazi načrtovanja in projektiranja z vidika varnosti cestnega prometa, pregleduje obstoječo cesto z vidika njenih varnostnih lastnosti in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja javne ceste, in tem pravilnikom, ter ima veljavno potrdilo o opravljenem preizkusu znanja ter opravljenih obdobnih usposabljanjih;

3.

poročilo o oceni učinka na varnost v prometu je dokument, ki ga izdela presojevalec po pregledu strokovnih podlag iz 9. člena tega pravilnika;

4.

poročilo o preveritvi varnosti prometa za projekte v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja oziroma projektov za izvedbo je dokument, ki ga izdela presojevalec po pregledu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projekta za izvedbo;

5.

poročilo o pregledu varnosti ceste je dokument, ki ga izdela presojevalec po opravljenem pregledu projektno-tehničnih elementov obstoječe ceste z upoštevanjem ceste in njene okolice ter vpliva človeških dejavnikov;

6.

strokovni kolegij presojevalcev je strokovno in posvetovalno telo agencije.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, urejanje prostora in graditev objektov.

3. člen

(naročnik in plačnik poročil)

(1)

Naročnik in plačnik poročila o oceni učinka na varnost prometa, poročila o preveritvi varnosti prometa in poročila o pregledu varnosti ceste je upravljavec ceste.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je naročnik in plačnik poročil iz prejšnjega odstavka investitor, katerega načrtovani objekt vpliva na cestno infrastrukturo oziroma varnost udeležencev cestnega prometa, upravljavec ceste pa ob izdaji soglasja po zakonu, ki ureja javne ceste, preveri, ali je investitor upošteval poročilo presojevalca.

4. člen

(naročnik in plačnik poročila o prometni nesreči)

Naročnik in plačnik poročila o raziskavi dejavnikov prometne nesreče s smrtnim izidom je agencija.

4.a člen

(postopek izbire presojevalca)

(1)

Postopek za izbiro presojevalca ali skupine presojevalcev za pripravo poročil iz 3. in 4. člena tega pravilnika vodi agencija na podlagi zahteve naročnika.

(2)

Agencija izbere presojevalca ali skupino presojevalcev na podlagi poslovnika o načinu oddaje del presojevalcem, ki ga potrdi svet agencije.

(3)

Presojevalca ali skupino presojevalcev za pripravo poročil iz 3. in 4. člena tega pravilnika določi direktor agencije v roku 10 dni od prejema zahteve naročnika. Izbrani presojevalec mora pred njegovo določitvijo agenciji podati pisno izjavo, da ni sodeloval v predhodnih postopkih izdelave projekta.

(4)

Po določitvi presojevalca iz prejšnjega odstavka se sklene pogodba med naročnikom in presojevalcem.

4.b člen

(število presojevalcev)

(1)

Za izvedbo aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture se določi en presojevalec.

Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest

Časovnica