Nalaganje dokumenta...
Zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (ZPSII)
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 8-544/1980, stran 0 DATUM OBJAVE: 7.4.1980
VELJAVNOST: od 15.4.1980 do 27.6.2003 / UPORABA: od 15.4.1980 do 27.6.2003
SRS 8-544/1980
Verzija
7 / 7
Čistopis se uporablja od 28.6.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
544. Zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (ZPSII)
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (ZPSII)
o razglasitvi zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (ZPSII)
Razglaša se zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. februarja 1980, na seji Zbora občin dne 20. februarja 1980, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1980 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 25. marca 1980.
Št. 0100-88/80
Ljubljana, dne 25. marca 1980.
Predsednik Viktor Avbelj l. r.
Z A K O N
o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (ZPSII)
o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (ZPSII)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja pripravništvo, strokovne izpite in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev v upravnih organih in upravnih organizacijah, strokovnih službah skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršnih svetov, v rednih sodiščih, sodiščih združenega dela in drugih samoupravnih sodiščih, javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih, organih za postopek o prekrških, v službah pravne pomoči in delovnih skupnostih odvetnikov in odvetnikov, ki opravljajo odvetniško dejavnost z osebnim delom samostojno kot poklic (v nadaljnjem besedilu: organi).
Zakon določa tudi pogoje o strokovni sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati sodniki, javni tožilci in njihovi namestniki, javni pravobranilci in njihovi namestniki, odvetniki in sodniki za prekrške.
2. člen
Delavci imajo pravico in dolžnost, da si stalno izpopolnjujejo strokovno izobrazbo in razvijajo svoje strokovne sposobnosti za delo, ki ga opravljajo v organih.
3. člen
Organi so dolžni skrbeti za usposabljanje pripravnikov, za stalno in organizirano izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev ter zagotavljati materialne, kadrovske in druge pogoje za izvajanje pripravništva in za pripravo ter izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja.
3.a člen
Pripravnik po tem zakonu je delavec, ki po pridobljeni strokovni izobrazbi prvič sklene delovno razmerje ter delavec, ki se začne prvič usposabljati za dela in naloge, ustrezne strokovni izobrazbi, ki si jo je pridobil med trajanjem delovnega razmerja.
Delavec, ki si med trajanjem delovnega razmerja pridobi višjo stopnjo strokovne izobrazbe v isti usmeritvi in začne opravljati tej izobrazbi ustrezna dela in naloge, se ne šteje za pripravnika, če je podobna ali enaka dela in naloge opravljal vsaj toliko časa, kolikor traja za pridobljeno strokovno izobrazbo predpisana pripravniška doba.
II. PRIPRAVNIŠTVO
4. člen
Pripravnik se med pripravniško dobo strokovno usposablja pod vodstvom mentorja, ki ga določi, predstojnik organa. Mentor skrbi, da strokovno usposabljanje pripravnika poteka po programu, spremlja in usmerja delo pripravnika in po poteku pripravniške dobe oceni njegovo delo.
5. člen
Za organizacijo in izvajanje pripravništva je odgovoren funkcionar oziroma predstojnik, ki vodi organ.
Program pripravništva obsega splošni in posebni del.
Splošni del programa je enoten za vse pripravnike iste stopnje strokovne izobrazbe in obsega spoznavanje vloge, dela in organizacije organa, v katerem se opravlja pripravništvo.
Posebni del programa obsega praktično usposabljanje pripravnika za opravljanje del in nalog s področja, za katerega si je pridobil strokovno izobrazbo in na katerem se usposablja med pripravniško dobo.
Funkcionar oziroma predstojnik, ki vodi organ, predpiše na podlagi programa pripravništva program pripravnikovega dela.
Pripravnik mora biti seznanjen s programom svojega dela.
6. člen
Če je za opravljanje določenih del in nalog v organu oz. organizaciji ali skupnosti potrebno spoznavanje dela v drugem organu, lahko pri organu opravlja del pripravništva tudi pripravnik, ki je v delovnem razmerju v drugem organu oziroma organizaciji ali skupnosti pod pogoji, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu organa, pri katerem bo opravljal del pripravništva.
Organ je v skladu s kadrovskimi in materialnimi možnostmi dolžan omogočiti pripravniku ali drugemu delavcu opravljanje pripravništva.
7. člen
Pripravniška doba traja za dela in naloge, za opravljanje katerih je potrebna:
-
srednješolska izobrazba - šest mesecev
-
višješolska izobrazba - devet mesecev
-
visokošolska izobrazba - dvanajst mesecev.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka traja pripravniška doba pripravnikov, ki se usposabljajo za dela in naloge sodnika, javnega tožilca, javnega pravobranilca, odvetnika in sodnika za prekrške dve leti.
Delavcu, ki si med trajanjem delovnega razmerja pridobi višjo stopnjo strokovne izobrazbe v isti usmeritvi oziroma strokovno izobrazbo v drugi usmeritvi in se začne usposabljati za samostojno opravljanje tej izobrazbi ustreznih del in nalog, se predpisana pripravniška doba skrajša na polovico.
Pripravniška doba se ustrezno podaljša, če je bil pripravnik začasno odsoten z dela več kot 30 dni, razen zaradi letnega dopusta in udeležbe na mladinskih delovnih akcijah.
8. člen
Če predstojnik organa na predlog mentorja oceni, da je pripravnik pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in je s tem dokazal, da si je pridobil izkušnje, potrebne za opravljanje dela v svoji stroki, mu lahko skrajša pripravniško dobo in dovoli, da opravi strokovni izpit pred potekom redne pripravniške dobe.
V primerih iz prejšnjega odstavka se pripravniška doba lahko skrajša največ za eno četrtino.
11. člen
Pravilnik o programu in organizaciji pripravništva za pripravnike, ki se usposabljajo v državni upravi in pravilnik o programu in organizaciji pripravništva za pripravnike, ki se usposabljajo v pravosodju, izda funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za upravo in pravosodje; k pravilniku za področje državne uprave si predhodno pridobi mnenje funkcionarjev, ki vodijo druge republiške upravne organe, k pravilniku za področje pravosodja pa mnenje predstojnikov republiških pravosodnih organov.
III. STROKOVNI IZPIT
11.a člen
Strokovni izpit po tem zakonu opravljajo:
-
pripravniki, ki se usposabljajo v državni upravi oziroma v pravosodju;
-
delavci, ki jih k opravljanju strokovnega izpita po tem zakonu zavezujejo drugi predpisi ali splošni akti (v nadaljnjem besedilu: delavci, ki niso pripravniki).
Delavci, ki niso pripravniki in pripravniki iz tretjega odstavka 7. člena zakona, ki so že opravili strokovni izpit v skladu z drugimi predpisi, opravljajo strokovni izpit po programu, ki ga za vsak primer posebej določi funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za določeno področje. Program obsega vsebine, pomembne za delo v državni upravi oziroma v pravosodju, ki niso bile zajete s programom strokovnega izpita, ki ga je delavec že opravil.
Pripravniki opravljajo strokovni izpit po končani pripravniški dobi, delavci, ki niso pripravniki, pa v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja oziroma od razporeditve k delom in nalogam, za katere se zahteva strokovni izpit.
12. člen
S strokovnim izpitom se ugotovi, ali je pripravnik sposoben pridobljeno znanje in izkušnje uporabljati pri samostojnem opravljanju del in nalog, za katere se je usposabljal.
Pri delavcih, ki niso pripravniki, se s strokovnim izpitom ugotavlja sposobnost samostojnega opravljanja del in nalog, ki so značilne za določeno področje v državni upravi oziroma v pravosodju na katerem delavec dela.
13. člen
Strokovni izpit obsega splošni in posebni del.
Program splošnega dela strokovnega izpita je enak za pripravnike iste stopnje strokovne izobrazbe. Splošni del izpita se opravlja ustno.
Program posebnega dela strokovnega izpita je prilagojen delom in nalogam, za katere se je pripravnik usposabljal oziroma delom in nalogam, ki jih bo opravljal delavec, ki ni pripravnik. Posebni del izpita se opravlja pisno in ustno.
14. člen
Program splošnega dela izpita obsega: osnove političnega sistema socialističnega samoupravljanja s posebnim poudarkom na skupščinski sistem ter na vlogo, položaj in organizacijo organov državne uprave, pravosodnih organov in organov družbene skupnosti; družbeno-ekonomsko ureditev s posebnim poudarkom na družbenoekonomski položaj in samoupravljanje delavcev v delovnih skupnostih organov.
15. člen
Pripravnik, ki se usposablja za dela in naloge sodnika, javnega tožilca, javnega pravobranilca, odvetnika in sodnika za prekrške, opravlja posebni del strokovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: pravosodni izpit) iz naslednjih pravnih področij:
-
samoupravno organiziranje združenega dela, družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu in postopki pred samoupravnimi sodišči;
-
lastninsko-pravna razmerja, obligacijsko pravo in civilno procesno pravo;
-
kazensko-materialno in procesno pravo, pravo gospodarskih prestopkov in prekrškov.