Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o gozdovih
Razglaša se zakon o gozdovih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 17. aprila 1985, na seji Zbora občin dne 17. aprila 1985 in v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 17. aprila 1985.
Ljubljana, dne 17. aprila 1985.
Predsednik France Popit l. r.
(1)
Gozdovi so zaradi splošno koristnih funkcij dobrina splošnega pomena in so pod posebnim, s tem zakonom določenim varstvom.
(2)
Splošno koristne funkcije gozdov po tem zakonu so lesno- proizvodne, varovalne, hidrološke, klimatološke, higiensko- zdravstvene, estetske, turistično-rekreativne, poučne, raziskovalne in obrambne.
(1)
Gozd po tem zakonu je zemljišče, ki je poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ne glede na to, kot kaj je vpisano v zemljiškem katastru, in drugo zemljišče, ki je z dolgoročnim planom občine namenjeno za gozd.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za gozd ne štejejo skupine gozdnega drevja na površini do petih arov ter drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja. Zanje veljajo samo tiste določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, kjer je to izrecno navedeno.
(3)
Območja gozdov so posebej opredeljena v dolgoročnem planu občine.
(1)
Gozdove je treba uporabljati in z njimi gospodariti pod pogoji, ki zagotavljajo njihovo smotrno izkoriščanje ter ohranitev in krepitev njihovih splošno koristnih funkcij. Ti pogoji so:
-
trajnost gozdov in njihovih funkcij;
-
naraščanje prirastka in donosov;
-
medsebojna usklajenost gojenja in izkoriščanja;
-
trajna in racionalna regeneracija gozdov;
-
najustreznejše izkoriščanje zmogljivosti gozdnih rastišč v okviru naravnega razvoja gozdnih združb.
(2)
Uresničevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se zagotavlja po posameznih gozdnogospodarskih območjih in strokovno usmerja z gozdnogospodarskimi načrti.
(1)
Gozdnogospodarsko območje zajema vse gozdove, ki predstavljajo širšo geografsko in gozdnogospodarsko celoto, v kateri so dani naravni in ekonomski pogoji za uresničevanje pogojev iz prejšnjega člena, ter se v njem lahko trajno zagotavlja:
-
prostorska in časovna usklajenost izkoriščanja in regeneracije gozdov;
-
neprekinjen proces gozdne reprodukcije z ustvarjanjem potrebnih sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo in izboljšanje izkoriščanja donosnih sposobnosti rastišč;
-
usmerjanje sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo po enotnih vidikih;
-
oblikovanje in usmerjanje sredstev za načrtno in usklajeno odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami.
(2)
Gozdnogospodarska območja določa in spreminja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije potem, ko dobi mnenja zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo občinskih skupščin in gozdnogospodarskih organizacij.
Z gozdovi se gospodari na podlagi planskih aktov, upoštevajoč določbe tega zakona in strokovne možnosti za zagotavljanje pogojev iz 3. člena tega zakona, ki so opredeljeni v gozdnogospodarskih načrtih. V planskih aktih se določijo organizacijski, kadrovski, tehnološki in ekonomski pogoji ter ob upoštevanju tržnih zakonitosti, časovno in prostorsko optimalno gospodarjenje z gozdovi.
(1)
Po tem zakonu se za gospodarjenje z gozdovi šteje: varstvo, gojenje (nega, obnova, melioracije, pogozdovanje, semenarstvo, drevesničarstvo in odkazovanje drevja za posek), urejanje gozdov, odpiranje gozdov z gozdnimi cestami, gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic, izkoriščanje gozdov, izkoriščanje drugih gozdnih proizvodov in dajanje gozdnih lesnih sortimentov ter drugih gozdnih proizvodov v promet.
(2)
Varstvo, gojenje in urejanje gozdov ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami so dejavnosti posebnega družbenega pomena.
(3)
Za opravljanje in razvoj dejavnosti iz prejšnjega odstavka skrbijo, v mejah svojih pravic in dolžnosti ter tega zakona, samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, gozdnogospodarske organizacije, občine in SR Slovenija.
Gospodarjenje z gozdovi, ki so družbena lastnina in z gozdovi, na katerih je lastninska pravica, je skupno.
(1)
Z gozdovi gospodarijo delavci in združeni kmetje v gozdnogospodarskih organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu: gozdnogospodarske organizacije).
(2)
Kmet po tem zakonu je občan, ki je lastnik gozda in je kmet po predpisih o kmetijskih zemljiščih.
(1)
Zaradi posebnega družbenega interesa za smotrno izkoriščanje gozdov ter za ohranitev in gojitev gozdov na glede na lastništvo in gospodarsko zmogljivost gozdov, se delavci in združeni kmetje, organizirani v gozdnogospodarskih organizacijah in delavci, organizirani v organizacijah združenega dela s področja primarne mehanične, kemične ali druge predelave gozdnih lesnih sortimentov ter v organizacijah združenega dela, ki gozdne lesne sortimente neposredno uporabljajo v zvezi s svojo dejavnostjo in v organizacijah združenega dela s področja prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti (v nadaljnjem besedilu: organizacije - porabniki gozdnih lesnih sortimentov) ter delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih in drugih zainteresiranih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja, združujejo v samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo.
(2)
V samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani ohranitev in gojitev gozdov, skrbijo za biološko ravnotežje v gozdovih in v ta namen usklajujejo interese med gozdarstvom, kmetijstvom, predelavo lesa, lovstvom in turizmom ter urejajo vprašanja, ki so pomembna za varovanje gozdov ter druga vprašanja skupnega pomena, določena s tem zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo.
(3)
Za opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka 6. člena tega zakona se s tem zakonom določa obveznost oblikovanja sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo.
V gozdnogospodarskem območju delavci oziroma delavci in združeni kmetje, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma temeljnih organizacijah kooperantov, povezani s skupnimi interesi pri delu v gozdnogospodarski delovni organizaciji ter z delom, ki ga opravljajo v njej, zagotavljajo skupno gospodarjenje z gozdovi.
(1)
Da bi zagotovili pogoje za razvoj gozdnogospodarskega območja kot gospodarske celote in skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delavci in združeni kmetje v temeljnih organizacijah kooperantov v sestavi ene gozdnogospodarske delovne organizacije pridobivajo dohodek kot delež pri skupnem prihodku, če so prihodki, ustvarjeni s prodajo gozdnih lesnih sortimentov in storitev, rezultat proizvodnega sodelovanja.
(2)
Da bi v gozdnogospodarskem območju zagotovili pogoje za optimalno gospodarjenje z vsemi gozdovi, ki so v družbeni lastnini, ne glede na naravne razmere in stanje gozdov, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v sestavi ene gozdnogospodarske delovne organizacije pridobivajo dohodek kot delež pri skupnem prihodku, ustvarjenem s prodajo gozdnih lesnih sortimentov ali storitev, ki je rezultat skupnega dela delavcev.
(3)
Delavci in združeni kmetje v gozdnogospodarskih organizacijah lahko pridobivajo dohodek z udeležbo na skupaj ustvarjenem dohodku, ki je rezultat proizvodnega sodelovanja tudi z drugimi organizacijami združenega dela.
(1)
Lastninska pravica na gozdovih je omejena z zakonom.
(2)
Lastnik gozda uresničuje pravice in dolžnosti pri gospodarjenju z gozdovi samo v mejah tega zakona.
(1)
Gozdne lesne sortimente sme dajati v promet le gozdnogospodarska organizacija. Ta določba ne velja za hlodovino in obli tehnični les, za katerega ima lastnik potrdilo, da ni pridobljen v gozdu in za druge gozdne lesne sortimente, ki niso pridobljeni v gozdu.
(2)
Prevoz gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ne da v promet gozdnogospodarska organizacija, je prepovedan. Ta določba ne velja za gozdne lesne sortimente, ki jih lastnik gozda pridobi na podlagi točke a) 45. člena tega zakona oziroma za hlodovino in obli tehnični les, za katerega ima lastnik potrdilo, da ni pridobljen v gozdu in za druge gozdne lesne sortimente, ki niso pridobljeni v gozdu.
(3)
Potrdilo iz prvega in drugega odstavka tega člena izda gozdnogospodarska organizacija z območja, kjer je to drevje posekano.
II. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo so: samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo za gozdnogospodarska območja (v nadaljnjem besedilu: območne skupnosti) in samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška skupnost).
Samoupravni sporazum o ustanovitvi republiške skupnosti potrdi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, samoupravni sporazum o ustanovitvi območnih skupnosti pa potrdijo izvršni sveti skupščin občin s posameznega gozdnogospodarskega območja.
(1)
Območno skupnost ustanovijo delavci in združeni kmetje po gozdnogospodarskih organizacijah (izvajalci), delavci po organizacijah - porabniki gozdnih lesnih sortimentov, občani in delovni ljudje po krajevnih skupnostih, delavci, delovni ljudje in občani po organizacijah združenega dela ter po drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja ter po drugih zainteresiranih samoupravnih organizacijah in skupnostih (uporabniki).
(2)
Skupščina območne skupnosti ima dva zbora, in sicer:
-
zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo: delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela s področja gozdarstva in delegati združenih kmetov in delavcev, organiziranih v temeljnih organizacijah kooperantov s področja gozdarstva;
-
zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo: delegati organizacij - porabnikov gozdnih lesnih sortimentov, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter samoupravnih organizacij in skupnosti s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja ter drugih zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti.
(1)
Delavci, delovni ljudje in občani v območni skupnosti zagotavljajo ohranitev, gojitev in varstvo gozdov in skrbijo za biološko ravnotežje v gozdovih gozdnogospodarskega območja. V ta namen opravljajo zlasti naslednje naloge:
-
usklajujejo interese med kmetijstvom in gozdarstvom in drugimi porabniki zemljišč pri določanju namenske rabe zemljišč in skrbijo za ohranitev vloge gozdov kot sestavine kulturne krajine;
-
usklajujejo interese pri sočasni rabi gozdov za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma in rekreacije;
-
spremljajo medsebojno usklajenost gozdnogospodarskih in lovnogospodarskih načrtov in dajejo pobude za spremembe teh načrtov;
-
usklajujejo interese pri varovanju gozdov s potrebami odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami;
-
usklajujejo interese med porabniki gozdnih lesnih sortimentov ter stranskih gozdnih proizvodov in gozdarstvom zaradi smotrnega izkoriščanja gozdov;
-
usmerjajo sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo;
-
zagotavljajo in usmerjajo sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami;
-
določajo osnove in merila za cene storitev v zvezi s 6. in 7. alineo tega člena in oblikujejo cene za te storitve;
-
dajejo pobude in predloge za razglasitev gozdov za trajno varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim namenom;
-
ugotavljajo vpliv imisij škodljivih snovi v gozdove in predlagajo ukrepe za odpravo posledic imisij v gozdove;
-
dajejo mnenje h gozdnogospodarskim načrtom;
-
dajejo mnenje k lovskogospodarskim načrtom;
-
dajejo soglasje k izbiri trase za gradnjo gozdnih cest.
Poleg nalog iz prejšnjega člena delavci, delovni ljudje in občani v območni skupnosti na kraškem gozdnogospodarskem območju še posebej skrbijo za varstvo gozdov pred požari. V ta namen v skladu s predpisi o požarni varnosti na podlagi samoupravnega sporazuma, zagotavljajo sredstva območna skupnost s kraškega območja, Zavod za melioracijo in pogozdovanje Krasa, samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari s kraškega območja in občine s kraškega območja.
(1)
Območne skupnosti ustanovijo s samoupravnim sporazumom republiško skupnost.
(2)
V vsak zbor skupščine republiške skupnosti delegirajo delegate ustrezni zbori območnih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi republiške skupnosti.
(3)
V republiški skupnosti sodelujejo tudi Zadružna zveza Slovenije, Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, splošna združenja za gozdarstvo, za lesarstvo ter za celulozo, papirno in papirno-predelovalno industrijo, Turistična zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Skupnost organizacij združenega dela za lovstvo in ribištvo Slovenije in Zveza društev za varstvo okolja Slovenije. Te samoupravne organizacije in skupnosti sodelujejo v republiški skupnosti tako, da obravnavajo zadeve iz delovnega področja republiške skupnosti in sodelujejo pri njihovem reševanju ter vzpostavljajo druge oblike sodelovanja, določene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi republiške skupnosti oziroma z njenim statutom.
(1)
V republiški skupnosti se delavci, delovni ljudje in občani sporazumevajo o zadevah, ki se nanašajo na skladnejši razvoj in optimalno izkoriščanje gozdov v SR Sloveniji, pri čemer zlasti:
-
sprejemajo enotno metodologijo za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo;
-
sprejemajo za področje gospodarjenja z gozdovi dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije;
-
usmerjajo sredstva za melioracije gozdov in pogozdovanje;
-
za varovalne in lesno-proizvodno manj pomembne gozdove na kraškem gozdnogospodarskem območju zagotavljajo sredstva za varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci, gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek, obnovo gozdov na pogoriščih ter odkazilo drevja;
-
zagotavljajo sredstva za urejanje gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju;
-
določajo osnove in merila za cene storitev v zvezi s 3., 4. in 5. alineo tega odstavka in oblikujejo cene za te storitve;
-
usmerjajo sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami, ki se zbirajo pri republiški skupnosti;
-
ugotavljajo vpliv imisij škodljivih snovi v gozdove in predlagajo ukrepe za odpravo posledic imisij v gozdovih;
-
obravnavajo utemeljenost novih gradenj, rekonstrukcij, oziroma razširitev obstoječih kapacitet za primarno predelavo lesa in dajejo soglasje glede usklajenosti teh investicij z lesno surovinskim zaledjem.
(2)
Soglasje iz zadnje alinee prejšnjega odstavka je obvezni sestavni del investicijskega programa za predvideno gradnjo, rekonstrukcijo oziroma razširitev obstoječih kapacitet. Brez tega soglasja ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja oziroma drugih dovoljenj, na podlagi katerih se lahko začne gradnja oziroma rekonstrukcija.
III. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
Planiranje v gozdnogospodarskih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo se izvaja po predpisih o družbenem planiranju in tem zakonu.
(1)
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo določijo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana teh skupnosti na podlagi elementov, ki jih uskladijo uporabniki in izvajalci.
(2)
Uporabniki oblikujejo zlasti naslednje elemente:
-
obseg potreb po gozdnih lesnih sortimentih;
-
obseg in vrsto storitev za zagotavljanje ohranitve in gojitve gozdov za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma, rekreacije in varstva okolja.
-
sredstva, ki naj bi jih zagotavljali za uresničevanje svojih potreb.
(3)
Izvajalci oblikujejo zlasti naslednje elemente:
-
možni posek in strukturo gozdnih lesnih sortimentov in s tem povezani obseg in vrsto gozdnogojitvenih in varstvenih del ter obseg gradnje gozdnih cest;
-
predloge za normative in standarde za storitve v dejavnostih posebnega družbenega pomena;
-
sredstva za izvajanje dejavnosti posebnega družbenega pomena;
-
osnove in merila za oblikovanje cen storitev v dejavnostih posebnega družbenega pomena iz tega zakona.
Samoupravni sporazum o temeljih plana območne skupnosti vsebuje zlasti:
-
obseg, dinamiko, strukturo poseka drevja, usklajeno s stanjem gozdov in postavljenimi cilji ter s pogoji za realizacijo poseka;
-
obseg, dinamiko, vrsto in strukturo del za varstvo, gojenje in urejanje gozdov ter za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami;
-
standarde in normative za opravljanje del za varstvo, gojenje in urejanje gozdov ter za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami;
-
osnove in merila za oblikovanje cen storitev v dejavnostih iz prejšnje alinee;
-
obseg in način zadovoljevanja potreb porabnikov po gozdnih lesnih sortimentih;
-
obseg potrebnih sredstev za izvajanje dejavnosti posebnega družbenega pomena ter obveznosti udeležencev;
-
obseg sredstev za gradnjo gozdnih cest, ki ga območne skupnosti združujejo pri republiški skupnosti;
-
obseg in nivo storitev ter obseg združevanja sredstev za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma, rekreacije in varstva okolja;
-
obseg in vrsto ukrepov za zagotavljanje biološkega ravnotežja v gozdovih;
-
kriterije in merila za ugotavljanje usklajenosti gozdnega in lovnega gospodarstva;
-
način nadzora nad izvajanjem sporazuma.
Samoupravni sporazum o temeljih plana republiške skupnosti vsebuje zlasti:
-
obseg, dinamiko in strukturo poseka drevja, usklajeno z vlaganji v gozdove po gozdnogospodarskih območjih in za SR Slovenijo;
-
obseg in način pokrivanja potreb po gozdnih lesnih sortimentih iz gozdov v SR Sloveniji;
-
obseg, dinamiko, vrsto in strukturo del v dejavnosti posebnega družbenega pomena, za katere se zagotavljajo sredstva pri republiški skupnosti;
-
standarde in normative za opravljanje del v dejavnostih posebnega družbenega pomena, za katere se zagotavljajo sredstva pri republiški skupnosti;
-
osnove in merila za oblikovanje cen za dela iz prejšnje alinee;
-
obseg potrebnih sredstev za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena, za katere se zagotavljajo sredstva pri republiški skupnosti ter obveznosti udeležencev;
-
način nadzora nad izvajanjem sporazuma.
(1)
Za določanje dolgoročnih ciljev razvoja dejavnosti posebnega družbenega pomena iz tega zakona sprejemajo samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo dolgoročne plane v skladu z dolgoročnim planom družbenopolitičnih skupnosti.
(2)
Z dolgoročnim planom iz prejšnjega odstavka se določijo tudi obvezna izhodišča in družbena usmeritev za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo.
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnih planov sprejemajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo letne planske akte.
2. Gozdnogospodarski načrti
(1)
Z gozdnogospodarskimi načrti se ugotavlja stanje gozdov ter na podlagi bioloških zakonitosti razvoja gozda določa biološko optimalno izkoriščanje, gojenje in varstvo gozdov, ob pogojih in načinu, da se zagotavlja trajnost gozdov in njihovih funkcij.
(2)
Gozdnogospodarski načrti morajo biti izdelani kot skupni načrti za vse gozdove, upoštevaje posebnosti na posameznih območjih, ki izhajajo iz načina dosedanjega izkoriščanja gozdov.
(3)
Gozdnogospodarski načrti so: gozdnogospodarski načrti območij in gozdnogospodarski načrti gospodarskih enot. Izdelujejo se za dobo 10 let.
(4)
Gozdnogospodarski načrt se v času veljavnosti spremeni ali dopolni, kadar se ugotovi, da ga ne bi bilo mogoče izvrševati zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih ali ker niso zagotovljeni ekonomski, tehnološki ali kadrovski pogoji, predvideni s planskimi akti.
(1)
Gozdnogospodarske načrte sprejme organ upravljanja gozdnogospodarske delovne organizacije.
(2)
Gozdnogospodarske načrte potrjuje funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za gozdarstvo, po predhodnem mnenju občinskih upravnih organov, pristojnih za gozdarstvo in območne skupnosti.
(3)
Če gozdnogospodarski načrt ni izdelan v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter s tem ne zagotavlja usklajenosti strokovnih osnov za gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov, se zavrne. Gozdnogospodarska organizacija mora v roku, ki ga določi funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za gozdarstvo, gozdnogospodarski načrt uskladiti.
(4)
Izvrševanje gozdnogospodarskih načrtov je obvezno.