2464. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji
Razglašam Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. novembra 1993 in o njem ponovno odločala na seji dne 7. decembra 1993.
Ljubljana, dne 8. decembra 1993.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI
(1)
Ta zakon ureja pogoje za izvedbo in postopek prisilne poravnave in stečaja nad dolžniki, določenimi s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: dolžnika).
(2)
Namen tega zakona je tudi odprava insolventnosti dolžnika s prisilno poravnavo in finančno reorganizacijo ter poplačilo upnikov.
(3)
Kadar zakon predvideva prenehanje pravne osebe z likvidacijo in določi, da jo izvede sodišče ali ne določi, kdo jo izvede, jo izvede sodišče po določbah tega zakona.
(1)
Stečajni postopek se opravi nad dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben (insolventen) ali prezadolžen ter v drugih primerih, določenih z zakonom.
(2)
Stečajni postopek se ne opravi, če ima dolžnik samo enega upnika.
(3)
Stečajni postopek se ne opravi nad invalidskim podjetjem, če Vlada Republike Slovenije ne izda predhodnega soglasja.
Stečajni postopek lahko predlagajo upniki, sam dolžnik ali osebno odgovorni družbenik.
(1)
Dolžnik po tem zakonu je samostojni podjetnik, gospodarska družba, zadruga ter druga pravna ali fizična oseba, za katero poseben zakon določa, da se nad njo opravi stečajni postopek.
(2)
Stečajni postopek se opravi tudi nad javnim podjetjem, če z zakonom ni določeno drugače.
(1)
Insolventni ali prezadolženi dolžnik lahko predlaga upnikom pred začetkom stečajnega postopka ter med njim sklenitev prisilne poravnave.
(2)
Če je predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen pred začetkom stečajnega postopka, do konca postopka prisilne poravnave zoper dolžnika ni dovoljeno začeti stečajnega postopka.
(1)
Z dnem začetka stečajnega postopka se oblikuje stečajna masa.
(2)
V stečajno maso gre vse dolžnikovo premoženje, če z zakonom ni drugače določeno.
(3)
V primeru, če se opravi stečaj nad osebno družbo, gre v stečajno maso tudi premoženje osebno odgovornega družbenika, razen stvari in prejemkov, ki so po tem zakonu izvzete iz izvršbe.
(4)
Če osebno odgovorni družbenik iz tretjega odstavka tega člena verjetno izkaže, da bodo upniki popolnoma poplačani iz premoženja družbe, njegovo premoženje ne gre v stečajno maso.
Stečajni postopek se ne izvede, če dolžnikovo premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka ali če je neznatne vrednosti.
(1)
Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku nabit na sodno desko. S tem dnem nastopijo v skladu z določbami tega zakona omejitve dolžnikove pravne in poslovne sposobnosti, pravice in pooblastila poslovodnih organov, organov upravljanja in zastopnikov ter pravice upravljanja osebno odgovornega družbenika preidejo na stečajnega upravitelja, prenehajo delovna razmerja pri dolžniku zaposlenih delavcev ter nastopijo civilnopravne posledice začetka stečajnega postopka.
(2)
Delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka, imajo poleg pravic po tem zakonu tudi pravice, določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom.
V stečajnem postopku se sredstva, ki gredo v stečajno maso, vnovčijo s prodajo premoženja in izterjavo terjatev.
(1)
Dolgovi stečajnega dolžnika se izplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno, če z zakonom ni drugače določeno.
(2)
Pred poplačilom upnikov se izloči iz razdelitvene mase znesek, ki je potreben za poravnavo stroškov stečajnega postopka.
(3)
Začetek stečajnega postopka nima vpliva na pravice, da se iz stečajne mase izločijo stvari, ki ne pripadajo dolžniku (v nadaljnjem besedilu: izločitvene pravice), in tudi ne na pravice do posebnega poplačila iz določenih stvari oziroma dolžnikovega premoženja (zastavna pravica, pravica poplačila, pravica retencije in druge ločitvene pravice - v nadaljnjem besedilu: ločitvene pravice).
(4)
Delničarji in lastniki deležev se poplačajo šele po morebitnem popolnem poplačilu dolžnikovih upnikov. Poplačajo se v sorazmerju z nominalno vrednostjo njihovih delnic oziroma deležev, razen če akt o ustanovitvi dolžnika za posamezne razrede delnic oziroma deležev ne določa prednostnega poplačila posameznih razredov delnic oziroma deležev, ali če zakon, ki ureja pravno organizacijsko obliko dolžnika, ne določa drugače.
(1)
Stečajni postopek opravlja stvarno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik svoj sedež.
(2)
Stečajni postopek je hiter.
(3)
V stečajnem postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije.
(4)
Predlogov, izjav in ugovorov ne more dati oziroma vložiti, kdor je zamudil rok oziroma izostal z naroka, na katerem bi jih moral dati oziroma vložiti.
(1)
V stečajnem postopku se odloča s sklepom ali z odredbo.
(2)
Z odredbo se izda uradni osebi ali organu, ki opravlja stečajni postopek, nalog za izvršitev posameznih dejanj.
(1)
Zoper sklep je dopustna pritožba, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(2)
Rok za pritožbo je osem dni, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(3)
Rok za pritožbo teče od dneva, ko je bil sklep nabit na oglasno desko sodišča.
(4)
Če je v tem zakonu predpisano, da mora biti sklep poslan določenim osebam, teče zanje rok za pritožbo od dneva, ko jim je bil sklep vročen.
(5)
Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(1)
Zoper odredbo je dovoljen ugovor v osmih dneh po njeni objavi, če odredba ni objavljena, pa od dneva vročitve pisnega odpravka, če ta zakon ne določa drugače.
(2)
O ugovoru zoper odredbo odloči stečajni senat s sklepom, zoper katerega ni pritožbe.
(3)
Ugovor ne zadrži izvršitve odredbe.
V stečajnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če s tem zakonom ni določeno drugače.
3.1. Organi v postopku prisilne poravnave
(1)
Postopek prisilne poravnave vodi senat treh sodnikov (v nadaljnjem besedilu: poravnalni senat), od katerih je eden predsednik senata.
(2)
Ob pogojih iz 174. člena tega zakona vodi postopek prisilne poravnave sodnik posameznik.
(3)
Če upravitelj prisilne poravnave ni določen, opravlja njegove funkcije predsednik senata.
(1)
Ko poravnalni senat ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka prisilne poravnave, lahko določi upravitelja prisilne poravnave.
(2)
Za določitev upravitelja prisilne poravnave veljajo enaki pogoji kot za določitev stečajnega upravitelja.
(1)
Upravitelj prisilne poravnave mora predvsem:
1.
preizkusiti stanje premoženja in poslovanja dolžnika;
2.
preizkusiti seznam upnikov in seznam dolžnikovih dolžnikov;
3.
preizkusiti verodostojnost prijavljenih terjatev;
4.
ugovarjati zoper neutemeljeno prijavljene terjatve, če na podlagi sporočila upnikov ali iz kakšnega drugega razloga dvomi o njihovi utemeljenosti;
5.
prijaviti poravnalnemu senatu, če ravna dolžnik v nasprotju z 31. členom tega zakona;
6.
opravljati druge dolžnosti, določene s tem zakonom.
(2)
Dolžnik in upniki lahko vložijo zoper ravnanje upravitelja prisilne poravnave ugovor pri poravnalnem senatu.
(3)
Upravitelj prisilne poravnave si lahko z dovoljenjem predsednika poravnalnega senata zagotovi pomoč izvedenca.
(1)
Upravitelj prisilne poravnave ima pravico do povračila vseh stroškov in do nagrade za delo. Stroški in nagrada za delo se poravnajo iz položenega predujma.
(2)
O povračilu stroškov in nagradi iz prvega odstavka tega člena odloča poravnalni senat.
(3)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje izda predpis o merilih za določanje nagrade upravitelju prisilne poravnave, pri čemer mora upoštevati interes hitrosti in čim manjših stroškov postopka prisilne poravnave.
(4)
Upravitelj prisilne poravnave odgovarja vsakemu udeležencu v postopku prisilne poravnave za škodo, ki mu jo prizadene namenoma ali iz hude malomarnosti. Za škodo nastalo zaradi dejanja upravitelja prisilne poravnave, ki ga je odobril poravnalni senat ali predsednik poravnalnega senata, ali zaradi tega, ker je upravitelj prisilne poravnave ravnal po navodilu predsednika poravnalnega senata, upravitelj prisilne poravnave ni odgovoren, razen če je na goljufiv način izposloval odobritev ali navodilo.
(1)
Delo upravitelja prisilne poravnave se nadzoruje smiselno določbam tega zakona, ki se nanašajo na nadzorstvo nad delom stečajnega upravitelja.
(2)
Zoper odločbo poravnalnega senata, izdano pri opravljanju nadzorstva nad delom upravitelja prisilne poravnave, ni pritožbe.
(1)
Da se zavarujejo koristi upnikov v postopku prisilne poravnave, poravnalni senat z odredbo, ki je sestavni del sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, imenuje upniški odbor iz seznama upnikov oziroma izmed upnikov, ki so prijavili terjatve, pa niso bili na seznamu upnikov. Upniški odbor ima liho število članov in sicer najmanj pet.
(2)
Na obrazložen predlog upniškega odbora poravnalni senat spremeni odredbo oziroma izda novo odredbo o imenovanju upniškega odbora iz prejšnjega odstavka, če se sestava upniškega odbora spremeni po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave.
(3)
Upniški odbor iz prvega odstavka tega člena je sestavljen iz upnikov, ki pristanejo na sodelovanje v upniškem odboru in imajo nasproti dolžniku najvišje terjatve.
(4)
Na naroku za prisilno poravnavo upniki, ki imajo glasovalno pravico, potrdijo upniški odbor iz prvega odstavka tega člena ali izvolijo upniški odbor v drugi sestavi.
(5)
Eden od članov upniškega odbora je predstavnik sveta delavcev oziroma delavski zaupnik.
Upniški odbor iz 21. člena tega zakona ima pravico:
1.
pregledati poslovanje in finančno stanje dolžnika ter zahtevati podatke, ki so pomembni za oblikovanje načrta finančne reorganizacije;
2.
sodelovati pri oblikovanju načrta finančne reorganizacije;
3.
predlagati postavitev ali odstavitev upravitelja;
4.
dajati predloge in mnenja ter opravljati druga dejanja, ki so pomembna za zaščito upnikov v postopku.
3.2. Uvedba postopka prisilne poravnave
Postopek prisilne poravnave se uvede z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
(1)
Predlog za začetek postopka prisilne poravnave mora obsegati navedbo sodišča, firmo, sedež, matično številko dolžnika in šifro dejavnosti dolžnika, dejstva, iz katerih izhaja, da so podani pogoji za začetek postopka, predlog, da sodišče začne postopek prisilne poravnave in podpis predlagatelja.
(2)
Predlogu iz prvega odstavka tega člena je potrebno priložiti:
1.
poročilo o dolžnikovem ekonomsko - finančnem stanju, zadnjo bilanco stanja, izkaz uspeha in izkaz gotovinskih tokov,
2.
dokumentacijo, s katero se izkazuje za verjetno, da so podani pogoji za začetek postopka,
3.
seznam upnikov in dolžnikovih dolžnikov z navedbo njihovih firm in sedežev ter z navedbo pravnih temeljev in višine njihovih dospelih in nedospelih terjatev oziroma dolgov,
4.
seznam ločitvenih in izločitvenih upnikov s smiselno enakimi podatki kot v seznamu iz prejšnje točke.
(3)
Predlog iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati tudi navedbo predstavnika sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika.
Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave se lahko priloži tudi izjava o danem poroštvu, če bo potrjena prisilna poravnava.
(1)
Če predlog za začetek postopka prisilne poravnave nima obveznih sestavin iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ali mu niso priložene listine iz drugega odstavka 24. člena tega zakona, predsednik poravnalnega senata s sklepom vrne predlog v popravo ali zahteva dopolnitev. Hkrati določi rok, ki ne sme biti krajši od 8 dni.
(2)
Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena ne ravna v skladu s sklepom, predsednik poravnalnega senata zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave.
(3)
Predsednik poravnalnega senata zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave tudi, če še ni potekel rok za izpolnitev obveznosti iz prej sklenjene prisilne poravnave.
3.3. Začetek postopka prisilne poravnave
(1)
Če predsednik poravnalnega senata ne zavrže predloga za začetek postopka prisilne poravnave po 26. členu tega zakona, izda poravnalni senat sklep o začetku postopka prisilne poravnave.
(2)
S sklepom o začetku postopka prisilne poravnave poravnalni senat naloži predlagatelju, da položi predujem za stroške postopka in določi rok za položitev predujma, ki ne sme biti krajši kot 8 dni.
(3)
Če predlagatelj v roku iz drugega odstavka tega člena ne položi predujma niti ga zanj ne položi ustanovitelj ali druga oseba, poravnalni senat ustavi postopek prisilne poravnave.
(4)
Sklep o začetku postopka se vroči predlagatelju.
(1)
O začetku postopka prisilne poravnave obvesti poravnalni senat upnike z oklicem.
(2)
Oklic se nabije na oglasno desko sodišča in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Oklic mora biti nabit na oglasno desko sodišča istega dne, ko je bil izdan sklep o začetku postopka prisilne poravnave.
(3)
Poravnalni senat lahko odloči, da se oklic objavi tudi v sredstvih javnega obveščanja.
Oklic o začetku postopka vsebuje:
1.
ime sodišča, pred katerim teče postopek,
2.
firmo, sedež, matično številko dolžnika in šifro dejavnosti dolžnika,
3.
izvleček iz sklepa o začetku postopka z opravilno številko, pod katero se zadeva obravnava,
4.
poziv vsem upnikom, katerih terjatve so nastale do dneva nabitja oklica o začetku postopka prisilne poravnave na oglasno desko sodišča, naj sodišču z obrazloženo vlogo v dveh izvodih in priloženimi dokazili v roku 30 dni po objavi oklica v Uradnem listu Republike Slovenije, prijavijo svoje terjatve,
5.
opozorilo upnikom, da lahko z obrazloženo pisno vlogo ugovarjajo zoper terjatve drugih upnikov v roku 30 dni po izteku roka iz prejšnje točke,
6.
ime upravitelja prisilne poravnave, če je določen,
7.
firme in sedeže članov upniškega odbora,
8.
dan, ko je oklic nabit na oglasno desko sodišča.
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko sodišča.
(1)
Po dnevu, ko je bil vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave, in vse dotlej, dokler ni odločeno o začetku postopka prisilne poravnave, sme dolžnik opravljati tekoče posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavanjem obveznosti iz tega naslova.
(2)
V času iz prvega odstavka tega člena dolžnik ne sme odtujiti in ne obremeniti svojega premoženja niti dati poroštva ali avala.
(3)
Pravni posli, ki jih je dolžnik sklenil v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, so nasproti upnikom brez pravnega učinka.
(4)
Po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave na oglasni deski sodišča sme opravljati dolžnik posle iz drugega odstavka tega člena le z dovoljenjem poravnalnega senata.
(5)
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka, da poravnalni senat po predhodnem mnenju upniškega odbora.
(6)
Mnenje iz prejšnjega odstavka mora upniški odbor dati v osmih dneh od dneva prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne da mnenja, se šteje, da se strinja s predlogom dolžnika za dovolitev opravljanja poslov iz drugega odstavka tega člena.
(7)
Pravni posli, ki jih je dolžnik storil v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, so nasproti upnikom brez učinka, če je druga oseba vedela ali bi morala vedeti, da tak posel presega okvire dolžnikovih tekočih poslov in da zanje ni imel dovoljenja poravnalnega senata ali da je predsednik poravnalnega senata oziroma upravitelj prisilne poravnave, če je določen, ali upniški odbor ugovarjal izvršitvi teh poslov.
(1)
Po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave lahko poravnalni senat po predhodnem mnenju upniškega odbora na predlog dolžnika ali upnika, če glede na okoliščine primera meni, da je to potrebno, s sklepom uredi izplačevanje z dolžnikovega žiro računa tako, kakor to ustreza vodstvu postopka prisilne poravnave.
(2)
Mnenje iz prejšnjega odstavka mora upniški odbor dati v osmih dneh od prejema zahteve za mnenje. Če v tem roku ne da mnenja, se šteje, da se upniški odbor strinja s predlogom dolžnika oziroma upnika za ureditev izplačil z dolžnikovega računa.
(3)
Predhodno mnenje upniškega odbora iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če gre za izplačevanje dolžnikovih obveznosti, ki izvirajo iz tekočega poslovanja ali za stroške prisilne poravnave.
(4)
V postopku prisilne poravnave je dolžnik dolžan upnikom na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v celotno poslovno-finančno dokumentacijo in jim posredovati vse informacije, ki so pomembne za ugotovitev dolžnikovega ekonomsko finančnega stanja ali oblikovanja načrta finančne reorganizacije.
(1)
Predlagatelj lahko umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave do naroka za prisilno poravnavo.
(2)
V primeru iz prvega odstavka tega člena poravnalni senat postopek ustavi.
(1)
Poravnalni senat na obrazložen predlog upniškega odbora, vsakega upnika, ki je prijavil terjatev ali upravitelja prisilne poravnave ustavi postopek, če ugotovi:
1.
da lahko dolžnik tudi brez finančne reorganizacije izpolni svoje obveznosti,
2.
da ravna dolžnik v nasprotju z 31. členom tega zakona, zaradi česar se zmanjšujejo možnosti za poplačilo upnikov,
3.
da ni možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za prisilno poravnavo,
4.
da lahko dolžnik izpolni svoje obveznosti v večjem deležu oziroma krajšem roku, kot ga predlaga dolžnik v prisilni poravnavi.
(2)
V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena začne poravnalni senat po uradni dolžnosti stečajni postopek.
(3)
Predlog iz prvega odstavka tega člena se lahko vloži najkasneje do glasovanja o predlagani prisilni poravnavi na naroku za prisilno poravnavo.
(1)
Ko prejme predlog za ustavitev postopka iz 34. člena tega zakona, razpiše predsednik poravnalnega senata narok za obravnavanje tega predloga. Nanj povabi predlagatelja, dolžnika, člane upniškega odbora in upravitelja prisilne poravnave, če je določen. Vabilu priloži predlog za ustavitev postopka.
(2)
Poravnalni senat mora odločiti o predlogu za ustavitev postopka na naroku iz prvega odstavka tega člena oziroma najpozneje v roku 3 dni po naroku.
(3)
Zoper sklep, s katerim poravnalni senat zavrne predlog za ustavitev postopka, ni posebne pritožbe.
(4)
V primeru, da je že določen narok za prisilno poravnavo, lahko poravnalni senat ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, odloči, da bo predlog za ustavitev postopka obravnaval na naroku za prisilno poravnavo. O tem mora obvestiti osebe iz prvega odstavka tega člena. Z obvestilom jim vroči predlog za ustavitev postopka.
(1)
Od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje.
(2)
Izvršbe iz prvega odstavka tega člena, ki že tečejo, se prekinejo.
(3)
Prvi in drugi odstavek tega člena se ne nanašata na izločitvene upnike in ne na tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.
(4)
Prav tako se prvi in drugi odstavek tega člena ne nanašata na upnike iz drugega odstavka 160. člena tega zakona.
(1)
Nedospele denarne in nedenarne terjatve upnikov proti dolžniku se z dnem začetka postopka prisilne poravnave štejejo za dospele.
(2)
Nedenarne terjatve upnikov proti dolžniku se spremenijo v denarne terjatve po cenah na dan začetka postopka prisilne poravnave.
(3)
Denarne in nedenarne terjatve upnikov proti dolžniku, katerih predmet so občasne dajatve, se spremenijo v enkratne denarne terjatve.
(4)
Terjatve upnikov v tuji valuti se spremenijo v terjatve v domači valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka postopka prisilne poravnave.
Nezapadle denarne terjatve, ki se ne obrestujejo, se zmanjšajo (diskontirajo) za indeks cen življenjskih potrebščin za čas od dneva začetka postopka prisilne poravnave do dneva, ko bi terjatev zapadla. Od tako zmanjšanih terjatev tečejo obresti v višini indeksa cen življenjskih potrebščin od začetka postopka prisilne poravnave do zapadlosti.
(1)
Terjatve, ki jih je bilo mogoče na dan, ko se je začel postopek prisilne poravnave, pobotati z dolžnikovimi nasprotnimi terjatvami, veljajo za pobotane.
(2)
Pobotajo se tudi terjatve oziroma nasprotne terjatve, ki na dan začetka postopka prisilne poravnave niso dospele, ter terjatve, ki se ne glasijo na denarni znesek.
(1)
Če ni do začetka postopka prisilne poravnave še nobena stranka v celoti izpolnila svoje obveznosti iz obojestransko odplačne pogodbe, lahko dolžnik predlaga poravnalnemu senatu, da mu dovoli odstopiti od pogodbe.
(2)
Dolžnik lahko vloži predlog iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh po začetku postopka prisilne poravnave. Poravnalni senat odloči o predlogu po zaslišanju upravitelja prisilne poravnave, če je ta določen, in druge pogodbene stranke. Poravnalni senat dovoli dolžniku, da odstopi od pogodbe, če ugotovi, da bi bila v nasprotnem primeru ogrožena sklenitev ali izpolnitev prisilne poravnave in da odstop od pogodbe drugi pogodbeni stranki ne bo povzročil nesorazmerne škode.
(3)
Zoper sklep, s katerim poravnalni senat odloči o predlogu iz prvega odstavka tega člena, ni pritožbe.
(4)
Dolžnik lahko odstopi od pogodbe najkasneje v 8 dneh po prejemu sklepa, s katerim mu poravnalni senat dovoli, da odstopi od pogodbe. V takšnem primeru mora drugi pogodbeni stranki vrniti vse, kar je prejel na podlagi pogodbe. Za morebitni odškodninski zahtevek druge pogodbene stranke veljajo pogoji prisilne poravnave.
Če do začetka postopka prisilne poravnave niti dolžnik niti druga pogodbena stranka svoje obveznosti iz obojestransko odplačne pogodbe še nista v celoti izpolnila, dolžnik pa od pogodbe ni odstopil, mora vsaka pogodbena stranka izpolniti svojo pogodbeno obveznost tako, kot se glasi, ne glede na potrjeno prisilno poravnavo.
Začetek postopka prisilne poravnave ne vpliva na pravico do odpovedi zakupne pogodbe.
(1)
Upniki prijavijo terjatve v roku 30 dni po dnevu, ko je bil oklic o začetku postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave.
(2)
Prijava mora obsegati:
1.
firmo in sedež upnika,
2.
pravno podlago terjatve in njeno višino,
3.
dokaze o obstoju terjatve in njeni višini.
(3)
Upniki, ki imajo terjatev v tuji valuti prijavijo terjatve v tuji valuti in navedejo njihovo višino v domači valuti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki velja na dan začetka postopka prisilne poravnave.
(4)
Upniki, katerih terjatve se obrestujejo, prijavijo poleg glavnice tudi zapadle obresti (pogodbene in zamudne), obračunane do dneva začetka postopka.
(5)
Upniki, katerih terjatev niso dospele do dneva začetka postopka in se ne obrestujejo, prijavijo terjatev v diskontirani višini na dan začetka postopka (38. člen).
(6)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena prijavijo terjatve tudi tisti upniki, katerih terjatve so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, če so terjatve nastale na podlagi pravnih poslov, potrebnih, da je dolžnik med postopkom prisilne poravnave nadaljeval s proizvodnjo oziroma poslovanjem (na primer: kreditodajalci, dobavitelji ipd.), in če so se upniki s posebno pogodbo, sklenjeno z dolžnikom, zavezali te terjatve zamenjati za delnice oziroma deleže (pogodba o konverziji terjatev v delnice oziroma deleže) pod pogojem, da bo prisilna poravnava potrjena.
(7)
Upniki iz petega odstavka tega člena prijavijo terjatev v roku 5 dni po sklenitvi pogodbe o konverziji terjatev v delnice oziroma deleže, vendar najkasneje do začetka naroka za prisilno poravnavo.
(1)
V roku 30 dni po izteku roka za prijavo terjatev lahko dolžnik, upravitelj prisilne poravnave, če je ta določen, ali upniki pri sodišču vložijo obrazložen ugovor zoper obstoj terjatve in njeno višino.
(2)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je zoper terjatev iz petega odstavka 43. člena tega zakona dopustno vložiti ugovor do začetka naroka za prisilno poravnavo.
(3)
Terjatev, zoper katero ni vložen ugovor iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, velja za ugotovljeno.
Z vložitvijo prijave terjatve se zastaranje pretrga. Znova začne teči, ko poteče rok za plačilo, določen v prisilni poravnavi. Če pa prisilna poravnava ni bila potrjena in sodišče tudi ni začelo stečajnega postopka po uradni dolžnosti, začne zastaranje znova teči po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka prisilne poravnave.
3.4. Načrt finančne reorganizacije
(1)
Dolžnik lahko predlogu za začetek postopka prisilne poravnave priloži načrt finančne reorganizacije, mora pa ga predložiti v roku treh mesecev od dneva vložitve predloga. Predlagatelj mora načrt vložiti v najmanj 10 izvodih.
(2)
Če dolžnik v rokih iz prvega odstavka tega člena ne predloži načrta finančne reorganizacije, poravnalni senat ustavi postopek.
(3)
Načrt se vroči upravitelju prisilne poravnave, če je določen, in članom upniškega odbora.
(1)
V načrtu finančne reorganizacije dolžnik predlaga prisilno poravnavo, s tem da:
1.
razvrsti terjatve v razrede terjatev glede na pravni in poslovni temelj in druge znake istovrstnosti (na primer razred terjatev iz naslova kratkoročnih likvidnostnih kreditov, razred terjatev iz naslova dolgoročnih investicijskih kreditov, razred terjatev dolžnikovih dobaviteljev, razred terjatev dolžnikovih kupcev oziroma naročnikov, razred terjatev pri dolžniku zaposlenih delavcev nad višino iz drugega odstavka 160. člena tega zakona, in podobno), če za posamezne razrede ponudi različno sorazmerno znižanje terjatev,
2.
navede, za katere razrede terjatev se položaj upnikov tudi po potrditvi načrta finančne reorganizacije ne spremeni,
3.
navede predlog izplačila terjatev v zmanjšanem znesku in roke za izplačilo za vsak razred terjatev, razen za terjatve iz prejšnje točke,
4.
predvidi enako sorazmerno znižanje terjatev oziroma podaljšanje roka za izplačilo za vse terjatve v okviru posameznega razreda, razen če imetnik posamezne terjatve v okviru tega razreda izrecno pisno pristane na manj ugodne pogoje za izplačilo te terjatve.
(2)
Kadar je posamezen upnik pristal, da se mu terjatev namesto v denarju izplača v drugem premoženju stečajnega dolžnika (prvi odstavek 48. člena), mora dolžnik v načrtu finančne reorganizacije navesti tudi:
1.
višino terjatve, ki se izplača na takšen način;
2.
predmet nadomestne izpolnitve;
3.
ocenjeno vrednost nadomestne izpolnitve.
(3)
Kadar je posamezen upnik pristal na vplačilo stvarnega vložka s prenosom terjatve do dolžnika zaradi povečanja osnovnega kapitala dolžnika, mora dolžnik v prisilni poravnavi navesti:
1.
novo višino osnovnega kapitala po spremembi osnovnega kapitala (3. točka prvega odstavka 49.c člena);
2.
višino terjatve, ki s prenosom zaradi vplačila stvarnega vložka preneha (drugi odstavek 49.č člena);
3.
delež (v nominalnem znesku in odstotku) v kapitalu dolžnika, ki ga upnik z vplačilom takšnega stvarnega vložka pridobi.
(4)
Načrtu finančne reorganizacije mora dolžnik priložiti:
1.
revidirano obračunsko bilanco stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu zadnjega trimesečja pred vložitvijo načrta finančne reorganizacije (v nadaljnjem besedilu: zadnja bilanca stanja);
2.
revidirano predračunsko bilanco stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu zadnjega trimesečja pred vložitvijo načrta finančne reorganizacije, izdelano ob predpostavki, da bi na ta dan pričela učinkovati predlagana prisilna poravnava glede sorazmernega znižanja terjatev in načina poplačila teh terjatev oziroma spremembe osnovnega kapitala na podlagi 49.a, 49.b, 49.c, 49.č in 49.d členov tega zakona;
3.
revidiran izkaz uspeha in finančnih tokov za zadnje poslovno leto in za tekoče leto do datuma zadnje bilance stanja;
4.
predračunska izkaza finančnih in denarnih tokov za obdobje, na katero se nanaša prisilna poravnava (do izteka roka za izplačilo vseh terjatev, na katere se nanaša prisilna poravnava);
5.
v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena: pisno izjavo imetnika terjatve, da pristaja na manj ugodne pogoje za poplačilo svoje terjatve;
6.
v primeru iz drugega odstavka tega člena: pisno izjavo upnika iz prvega odstavka 48. člena tega zakona, da pristaja na nadomestilo izpolnitev;
7.
kadar v primeru iz drugega odstavka tega člena višina terjatve presega 10,000.000 tolarjev: poročilo revizorja o oceni vrednosti premoženja, ki je predmet nadomestne izpolnitve;
8.
v primeru iz tretjega odstavka tega člena: notarski zapisnik skupščine dolžnika, na kateri je sprejela sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 49.c člena tega zakona;
9.
v primeru iz četrtega odstavka 48. člena tega zakona: pisno izjavo ločitvenega upnika, da pristane na manj ugodno izplačilo in se odpoveduje terjatvi v višini, ki presega ponujeno izplačilo. Kadar je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, mora imeti pisna izjava obliko listine, sposobne za ustrezen vpis v zemljiško knjigo.
(5)
Dolžnik mora v načrtu finančne reorganizacije izkazati za verjetno, da bo izpolnil obveznosti iz predlagane prisilne poravnave, in obrazložiti dodatne metode finančne reorganizacije, ki zagotavljajo izpolnitev obveznosti iz predlagane prisilne poravnave.
(1)
Dolžnik lahko v načrtu finančne reorganizacije ponudi izplačilo terjatev samo v denarju, razen če posamezen upnik izrecno pisno pristane na drugačno izplačilo.
(2)
Dolžnik mora upnikom ponuditi znižano poplačilo oziroma odložitev plačil terjatev najmanj v naslednjih znižanih deležih oziroma rokih:
1.
20% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od enega leta;
2.
40% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od dveh let;
3.
60% poplačilo, če rok za plačilo ni daljši od treh let;
4.
80% poplačilo, če rok za plačilo ni daljši od štirih let;
5.
100% poplačilo z odložitvijo za največ pet let.
(3)
Poleg znižanja poplačila terjatev iz naslova glavnice in obresti, nateklih do dneva začetka postopka, v obsegu in rokih iz prejšnjega odstavka, lahko dolžnik ponudi tudi znižanje obrestnih mer za čas od dneva začetka postopka dalje.
(4)
Izplačil na način iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni mogoče ponuditi upnikom iz drugega odstavka 60. člena tega zakona, razen če posamezni ločitveni upnik izrecno pisno pristane na manj ugodno izplačilo.
Z metodo finančne reorganizacije iz petega odstavka 47. člena je mišljena vsaka poslovno finančna metoda ali kombinacija teh metod, ki naj zagotovi, da bo dolžnik postal plačilno sposoben. Metode finančne reorganizacije dolžnik v načrtu obrazloži zlasti s tem, da:
1.
oceni in obrazloži ukrepe, potrebne za pridobitev likvidnih sredstev (na primer: z odprodajo dela premoženja, z novimi krediti, in podobno),
2.
oceni in obrazloži ukrepe, potrebne za povečanje osnovnega kapitala (na primer: povečanje osnovnega kapitala z izdajo delnic dolžnika namesto izplačila terjatev posameznim upnikom, ki na to pristanejo ali zaradi pridobitve novih denarnih sredstev, in podobno),
3.
opiše in ovrednoti ukrepe za racionalizacijo proizvodnje oziroma poslovanja (na primer: zmanjšanje števila zaposlenih, zmanjšanje drugih stroškov in podobno),
4.
opiše in ovrednoti načine, s katerimi bo podjetje ustvarjalo dohodek (na primer: proizvodnja oziroma prodaja novih proizvodov z opisom rezultatov raziskave tržišča za takšne proizvode).
Če dolžnik kot eno od metod finančne reorganizacije izbere povečanje osnovnega kapitala z izdajo delnic dolžnika namesto izplačila terjatev posameznim upnikom, se za spremembo osnovnega kapitala uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če v tem zakonu ni drugače določeno.
(1)
V primeru iz prejšnjega člena lahko dolžnik sočasno sprejme sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala in povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, ki se vplačajo s prenosom (cesijo) terjatev posameznih upnikov do dolžnika (v nadaljnjem besedilu: sklep o spremembi osnovnega kapitala).
(2)
V primeru iz prejšnjega odstavka se določbe tega zakona o spremembi osnovnega kapitala delniške družbe smiselno uporabljajo tudi za spremembo osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo.
(3)
Osnovni kapital se lahko zmanjša na način iz prvega odstavka tega člena za znesek nepokrite izgube, izkazane v zadnji bilanci stanja.
(4)
Pri povečanju osnovnega kapitala na način iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe o revidiranju stvarnih vložkov.
(5)
Pri povečanju osnovnega kapitala na način iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe o prepovedi vplačila delnic za znesek, ki je nižji od nominalnega zneska, na katerega se glasijo, kadar se delnice vplačajo s terjatvami iz petega odstavka 43. člena tega zakona oziroma terjatvami iz drugega odstavka 55. člena tega zakona.
(1)
Sklep o spremembi osnovnega kapitala mora vsebovati:
1.
nominalno višino, za katero se osnovni kapital zmanjša in druge sestavine, ki jih mora obsegati sklep o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala;
2.
nominalno višino, za katero se poveča osnovni kapital s stvarnimi vložki;
3.
novo višino osnovnega kapitala po spremembi;
4.
število delnic, ki se izdajo zaradi povečanja osnovnega kapitala, in nominalni znesek, na katerega se glasi posamezna delnica;
5.
izključitev prednostne pravice dosedanjih delničarjev do vpisa novih delnic;
6.
posamezne upnike in višine njihovih terjatev do dolžnika, ki so predmet stvarnega vložka;
7.
skupni nominalni znesek delnic, ki se zagotovi posameznemu upniku iz prejšnje točke;
8.
navedbo, da je sklep sprejet pod odložnim pogojem, da bo predlagana prisilna poravnava pravnomočno potrjena.
(2)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, in morebitne določbe statuta, je za sprejem sklepa o spremembi osnovnega kapitala potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
(1)
Rok za vpisovanje novih delnic, ki se izdajo zaradi povečanja osnovnega kapitala, mora biti določen tako, da izteče najkasneje zadnji delovni dan pred dnevom naroka za prisilno poravnavo.
(2)
Izjava o vpisu novih delnic (vpisno potrdilo) mora poleg sestavin, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, vsebovati tudi izjavo upnika, da na dolžnika prenaša terjatev, ki je predmet stvarnega vložka, pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena.
(3)
Kopijo vpisnega potrdila iz prejšnjega odstavka mora upnik predložiti sodišču najkasneje pred pričetkom glasovanja o prisilni poravnavi.
(1)
Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, se štejejo nove delnice za vplačane in osnovni kapital za spremenjen z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
(2)
Uprava družbe mora vložiti predlog za vpis sklepa o spremembi osnovnega kapitala v sodni register sočasno s predlogom za vpis spremembe osnovnega kapitala, in sicer v 15 dneh, šteto od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
(3)
Predlog iz prejšnjega odstavka lahko vloži tudi posamezen upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice na način iz 49.č člena tega zakona, če ga ne vloži uprava v roku iz prejšnjega odstavka.
(4)
Predlogu za vpis iz drugega odstavka tega člena je potrebno priložiti:
1.
zadnjo bilanco stanja;
2.
notarski zapisnik skupščine, na kateri je sprejela sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 49.c člena tega zakona;
3.
potrdila o vpisu novih delnic;
4.
overjeno kopijo sklepa o potrditvi prisilne poravnave s potrdilom o pravnomočnosti.
(1)
Če je načrt finančne reorganizacije v nasprotju s 47. in 48. členom tega zakona, predsednik poravnalnega senata pošlje predlog v popravo. Hkrati določi rok, ki ne sme biti krajši kot 8 dni.
(2)
Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena ne ravna v skladu sklepom, predsednik poravnalnega senata zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave in ustavi postopek.
(1)
Če je kot ena od metod finančne reorganizacije predvideno zmanjšanje števila pri dolžniku zaposlenih delavcev, je potrebno načrtu finančne reorganizacije priložiti program prenehanja delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije. Program mora vsebovati:
1.
število delavcev, ki jim zaradi finančne reorganizacije preneha delovno razmerje;
2.
delovna mesta, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinejo;
3.
rok prenehanja delovnega razmerja za vsako od delovnih mest iz prejšnje točke.
(2)
O programu prenehanja delovnih razmerij mora uprava dolžnika nemudoma obvestiti svet delavcev ali delavskega zaupnika, če tega ni, pa sindikat pri delodajalcu. Istočasno mora predlagatelj s programom seznaniti tudi pristojni organ za zaposlovanje.
(3)
Uprava dolžnika mora obravnavati in upoštevati morebitne predloge pristojnega organa za zaposlovanje o možnih ukrepih za preprečitev oziroma za kar največjo omejitev prenehanja delovnih razmerij. Če se v okviru finančne reorganizacije predvideva prenehanje delovnega razmerja več kot 25% delavcev, vendar ne manj kot 10 delavcev, lahko pristojni organ za zaposlovanje predlaga, da se prenehanje delovnega razmerja razporedi na daljše časovno obdobje, ki ne more biti krajše od treh in ne daljše od šestih mesecev.
(4)
V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha delovno razmerje največ takšnemu številu delavcev, kot je določeno v programu in ki opravljajo delo na delovnih mestih, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo.
(5)
Pri določitvi delavcev, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi prvega odstavka tega člena, se upoštevajo naslednji kriteriji: strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna uspešnost in delovna doba.
(6)
Delavcem preneha delovno razmerje z vročitvijo sklepa o prenehanju. Delovno razmerje ne more prenehati pred iztekom 30 dnevnega roka od seznanitve pristojnega organa za zaposlovanje s programom prenehanja delovnih razmerij.
(7)
Delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi četrtega odstavka tega člena, imajo enake pravice kot delavci, ki jim preneha delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka.
(8)
Minister, pristojen za delo, izda predpis o načinu izvrševanja nalog pristojnega organa za zaposlovanje iz tretjega odstavka tega člena.
(1)
Poravnalni senat razpiše narok za prisilno poravnavo v roku 30 dni po predložitvi načrta finančne reorganizacije.
(2)
Poravnalni senat vabi upnike na narok za prisilno poravnavo z oklicem, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj 15 dni pred narokom in nabije na oglasno desko sodišča. V oklicu pouči poravnalni senat upnike, da si lahko predlog načrta finančne reorganizacije ogledajo pri sodišču.
3.5. Narok za prisilno poravnavo
(1)
Na naroku obrazloži dolžnik svoje ekonomsko-finančno stanje in načrt finančne reorganizacije.
(2)
Poslovodni organ in oseba, ki je odgovorna za dolžnikovo finančno poslovanje, dasta izjavo, da podatki o ekonomsko-finančnem stanju, ki so priloženi predlogu za uvedbo postopka prisilne poravnave, v celoti ustrezajo dejanskemu stanju.
(3)
O načrtu finančne reorganizacije se nato izjavi še predsednik upniškega odbora in upravitelj prisilne poravnave, če je določen.
(4)
Predsednik poravnalnega senata obvesti upnike, katere terjatve veljajo za ugotovljene v smislu drugega odstavka 44. člena, in katere terjatve je poravnalni senat spoznal za verjetne v celoti ali deloma.
(1)
O predlagani prisilni poravnavi odločajo upniki z glasovanjem.
(2)
Upniki lahko glasujejo tudi pisno. Če je upnik pravna oseba, mora vlogi, s katero glasuje, priložiti dokaz, da je vlogo podpisal zastopnik.
(3)
Glasovalno pravico imajo upniki, katerih terjatve veljajo za ugotovljene po tretjem odstavku 44. člena tega zakona, in upniki katerih terjatve so prerekane po prvem oziroma odstavku 44. člena tega zakona, poravnalni senat pa jih je spoznal za verjetne v celoti ali deloma.
(4)
Skupna ali solidarna terjatev, če so ju upniki prijavili vsak za sebe, se šteje kot ena terjatev. Upniki se dogovorijo, kateri od njih jo bo prijavil kot svojo. Če se ne dogovorijo, odloči o tem poravnalni senat.
(5)
Če je upnik prijavil terjatve, ki so razvrščene v različne razrede, se njegov glas ustrezno upošteva v vsakem od teh razredov.
(6)
Upniki, ki niso prijavili svojih terjatev v roku iz 43. člena tega zakona, ne morejo glasovati.
(1)
Glasovalne pravice nimajo upniki, katerih terjatve bi se v primeru stečaja poplačale iz razdelitvene mase pred drugimi terjatvami (drugi odstavek 160. člena), izločitveni upniki ter ločitveni upniki za del terjatev, ki je pokrit z vrednostjo stvari, na kateri imajo pravico do ločenega poplačila, razen tistih, ki so pravico do ločenega poplačila pridobili z izvršbo v zadnjih dveh mesecih pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave.
(2)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena imajo glasovalno pravico tisti ločitveni upniki, ki se s pisno izjavo odpovedo ločitveni pravici. Če je ločitvena pravica nastala na podlagi hipoteke na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo, mora imeti pisna izjava o odpovedi ločitvene pravice obliko listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo. Listino so upniki dolžni predložiti sodišču najkasneje pred pričetkom glasovanja.
(1)
Prisilna poravnava je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih terjatve znašajo več kot 60% vseh terjatev upnikov, ki imajo glasovalno pravico.
(2)
Pri glasovanju se upošteva glavna terjatev upnika z obračunanimi zamudnimi oziroma pogodbenimi obrestmi do dneva začetka postopka prisilne poravnave. Pri tem se terjatve spodaj navedenih upnikov dodatno pomnožijo s spodaj navedenimi faktorji:
-
upniki iz drugega odstavka 55. člena tega zakona: faktor 2,0
-
upniki, ki so pristali, da bodo v primeru, če bo prisilna poravnava potrjena, svoje terjatve zamenjali za prednostne delnice oziroma deleže: faktor 2,0
-
upniki, ki so pristali, da bodo v primeru, če bo prisilna poravnava potrjena, svoje terjatve zamenjali za navadne delnice oziroma deleže: faktor 2,5
-
upniki iz petega odstavka 43. člena tega zakona: faktor 8,0.
(3)
Če je osnovni kapital dolžnika, ugotovljen z bilanco stanja, ki jo je potrdil pooblaščeni revizor, večji kot nič, imajo glasovalno pravico tudi delničarji oziroma družbeniki. Pri tem se njihove terjatve ugotovijo na podlagi sorazmernega deleža v osnovnem kapitalu, ugotovljenem s takšno bilanco, in množijo s faktorjem 0,5 (delijo z 2.0).
Če se na naroku za prisilno poravnavo ne doseže večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave, poravnalni senat predlog za sklenitev prisilne poravnave zavrne in začne po uradni dolžnosti stečajni postopek.
3.6. Potrditev prisilne poravnave
(1)
Poravnalni senat potrdi prisilno poravnavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
da je prisilna poravnava sprejeta (56. člen);
2.
da v primeru iz četrtega odstavka 35. člena tega zakona zavrne predlog za ustavitev postopka iz 34. člena tega zakona.
(2)
Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, zavrne poravnalni senat predlog za prisilno poravnavo in ustavi postopek.
(1)
Razvrstitev terjatev v razrede in način poplačila terjatev iz posameznih razredov v načrtu finančne reorganizacije je sestavni del izreka sklepa, s katerim poravnalni senat potrdi prisilno poravnavo.
(2)
V izreku sklepa, s katerim poravnalni senat potrdi prisilno poravnavo, navede zlasti:
1.
da je razvrstitev terjatev v razrede ter način poplačila terjatev iz posameznih razredov v potrjeni prisilni poravnavi sestavni del izreka,
2.
vsebino listine o odpovedi ločitveni pravici iz drugega odstavka 55. člena tega zakona,
3.
seznam upnikov, katerih terjatve niso bile prerekane z navedbo ugotovljenih in zmanjšanih zneskov terjatev in rokov za njihovo plačilo,