Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih...

3042. Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna

Na podlagi 21. člena in drugega odstavka 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP in 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 - ZUKN) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

(1)

Ta uredba ureja:

1.

način priprave, izvajanja in spremljanja dokumentov razvojnega načrtovanja,

2.

oblikovanje politik in določitev državnih razvojnih prioritet,

3.

pripravo proračunskega memoranduma,

4.

postopke in dokumente za pripravo državnega proračuna, njegovih sprememb in rebalansa ter drugih, s temi akti povezanih dokumentov.

(2)

Ta uredba se uporablja tudi za pripravo stališč vlade do dokumentov razvojnega načrtovanja na ravni Evropske unije in mednarodnih organizacij ter drugih obveznosti na mednarodni ravni.

(3)

Ta uredba se uporablja tudi za pripravo predlogov finančnih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

»razvojno načrtovanje« je proces priprave, spremljanja in vrednotenja strateških dokumentov;

2.

»dokumenti razvojnega načrtovanja« so krovni usmerjevalni dokumenti države;

3.

»državna razvojna prioriteta« je prednostno poudarjen ukrep, ki ga vlada določi kot prednostno usmeritev v Državnem programu razvojnih politik;

4.

»programska klasifikacija« izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po politikah, programih in podprogramih;

5.

»politika« je zaokrožena celota programov, ki imajo skupen splošni cilj. Če je večina ukrepov ali/in projektov v posamezni politiki usmerjena razvojno in izpolnjuje cilje Strategije razvoja Slovenije, je politika razvojna politika;

6.

»drugi dokumenti razvojnega načrtovanja« so resolucije, sektorske strategije, programski dokumenti in drugi usmerjevalni dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe;

7.

»program« je zaokrožena celota podprogramov, ki sledijo skupnemu specifičnemu cilju;

8.

»podprogram« je povezana celota vsebinsko komplementarnih dejavnosti oziroma projektov ali/in ukrepov z ovrednotenimi finančnimi sredstvi za doseganje skupnih pričakovanih rezultatov, ki prispevajo k skupnim specifičnim in splošnim ciljem;

9.

»projekt« je ekonomsko nedeljiva celota dejavnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca. Projekt je sklop dejavnosti z določenim namenom, v okviru katerega se porabljajo različna sredstva (finančni, materialni, človeški, časovni in drugi viri) za dosego določenih ciljev ali koristi;

10.

»skupina projektov« je sestavljena iz več istovrstnih projektov, v katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in se izvajajo v določenem časovnem obdobju;

11.

»velik projekt« je projekt, ki ga sestavlja več del ali storitev, katerih namen je samostojno izvajanje nedeljive naloge natančno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katerega ocenjena vrednost presega 25 milijonov eurov;

12.

»ukrep« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih dejanj, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike), ki ga je mogoče ovrednotiti, časovno razmejiti in povezati s ciljno skupino. Dejanja, zajeta v ukrepu, tvorijo določeno programsko zaključeno celoto, kot so priprava sistemske zakonodaje, izvedbenih predpisov in podobno, priprava in izvedba projektov, izvajanje (zagotavljanje izvajanja) zakonskih nalog ali redno delovanje organov in s tem povezani stroški;

13.

»kazalniki« so merila, na podlagi katerih merimo uspešnost in učinkovitost politik;

a)

»kazalniki vhodov (input)« so fizične in finančne vrednosti vložkov za izvedbo določenega ukrepa/projekta;

b)

»posledice (consequence)« so izidi uporabljenih fizičnih in finančnih vložkov in z njimi povezane ugotovitve dejanj. Merimo jih na različnih ravneh (kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne) in področjih (gospodarstvo, sociala, finance, okolje, administracija), in sicer:

-

»neposredni učinek (output)« je takojšnja (kratkoročna) posledica ukrepa/projekta države. Izražen je v fizičnih ali denarnih enotah, potrebnih za izpeljavo posameznega ukrepa/projekta in se povezuje z merjenjem dejavnosti;

-

»rezultat (result)« je neposreden in je takojšnja posledica generacije neposrednih učinkov, ki vodijo k uresničitvi določenega cilja (srednjeročna posledica državnih ukrepov/projektov). Rezultat je lahko izražen v fizičnih ali denarnih enotah;

-

»učinek (outcome)« je dolgoročna posledica konkretnih državnih ukrepov/projektov, izraženih kot širše socialno-ekonomske posledice na ravni programa ali politike. Na dosežene učinke lahko vplivajo tudi drugi dejavniki in ne le dejanski program, učinki pa se povezujejo s specifičnim ali splošnim ciljem;

-

»vpliv (impact)« je dolgoročna posledica na ravni celotne politike, trga ali družbe in se povezuje s splošnimi cilji;

14.

»scenarij« je ocena učinkov, ki temelji na določenih predpostavkah in vhodnih spremenljivkah (npr. inflacija, obrestne mere) ter kvantitativno in kvalitativno opredeljuje in pojasnjuje mogoča prihodnja stanja, spremembe in njihove posledice.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa 3. člen Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 -ZUKN; v nadaljnjem besedilu: ZJF):

1.

»predlog proračuna« je predlog državnega proračuna, ki sledi letu zadnjega sprejetega proračuna;

2.

»predlog sprememb proračuna« je predlog sprememb in dopolnitev sprejetega državnega proračuna za leto, ki sledi letu izvrševanja proračuna;

3.

»predlog rebalansa proračuna« je predlog sprememb in dopolnitev državnega proračuna med proračunskim letom;

4.

»dopolnjen predlog proračuna« je akt, ki ga vlada pripravi skladno s poslovnikom državnega zbora med postopkom obravnave in sprejemanja proračuna v državnem zboru;

5.

»institucionalna klasifikacija« izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po neposrednih uporabnikih proračuna in je določena s sprejetim proračunom;

6.

»ekonomska klasifikacija« javno finančnih prejemkov in izdatkov je določena s predpisanim kontnim načrtom;

7.

»predlagatelji finančnih načrtov« so neposredni uporabniki proračuna, določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi neposredni uporabniki, ki nimajo svojega predlagatelja finančnega načrta.

II. DOKUMENTI RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA POLITIK VLADE

1. Načela, aktivnosti in obseg razvojnih politik vlade

3. člen

(načela razvojnih politik vlade)

Pri pripravi in izvajanju razvojnih politik vlade so njihovi pripravljavci in izvajalci dolžni spoštovati:

-

načelo upoštevanja razvojnih prioritet;

-

načelo upoštevanja ekonomskih, socialnih, okoljskih in prostorskih možnosti in omejitev;

-

načelo zveznosti;

-

načelo sodelovanja z zainteresiranimi javnostmi in udeleženci.

4. člen

(aktivnosti)

Aktivnosti, povezane z razvojnimi politikami vlade, obsegajo:

-

razvojno načrtovanje;

-

medsebojno usklajevanje in skupno delovanje razvojnih politik;

-

izvajanje sprejetih razvojnih politik;

-

spremljanje in vrednotenje razvojnih politik kot podlage za odločitve o spremembah izvajanja razvojnih politik vlade ter poročanje o ugotovitvah;

-

spreminjanje razvojnih politik ob bistvenih spremembah okoliščin ali če obstoječi ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov;

-

oblikovanje podpore in evidenc za spremljanje izvajanja in merjenje učinkovitosti razvojnih politik.

5. člen

(obseg razvojnih politik vlade)

Razvojne politike vlade obsegajo:

-

nabor razvojnih programov, ki horizontalno povezujejo dejavnosti za doseganje razvojnih ciljev;

-

mednarodno sprejete obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in vplivajo na doseganje njenih razvojnih ciljev.

2. Dokumenti razvojnega načrtovanja

6. člen

(Strategija razvoja Slovenije)

(1)

Strategija razvoja Slovenije je krovni dolgoročni strateški dokument razvojnega načrtovanja. Opredeljuje vizijo, strateške usmeritve, razvojne cilje in prednostna področja delovanja razvojnih politik, določenih na podlagi nacionalnih trendov in izzivov.

(2)

Strategija razvoja Slovenije vsebuje razvojne scenarije in kazalnike, ki merijo uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev. Razvojni scenarij in kazalniki se spremenijo, če pride do pomembnejših sprememb Strategije razvoja Slovenije ali če so ugotovljena bistvena odstopanja od načrtovanih ciljev.

(3)

Podlaga za dolgoročno načrtovanje, ki presega obdobje Strategije razvoja Slovenije, so dolgoročne projekcije, ki se ažurirajo vsakih pet let. Če pride do večjih odstopanj od njihovega uresničevanja, se lahko ažurirajo tudi prej.

(4)

Pri izdelavi Strategije razvoja Slovenije se smiselno uporabljajo usmeritve, cilji in naloge, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih obveznosti in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja.

9. člen

(drugi dokumenti razvojnega načrtovanja)

(1)

Drugi dokumenti razvojnega načrtovanja so dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe v skladu s predpisi in s sprejetim programom dela na področjih posameznih politik, in so v skladu s Strategijo razvoja Slovenije.

(2)

Dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe na področju skladnega regionalnega razvoja, morajo spoštovati načelo usklajenosti regionalnih razvojnih prioritet in ciljev z nacionalnimi razvojnimi prioritetami in cilji ter načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.

(3)

Dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe ali sodelujejo pri njihovi pripravi v skladu s pravnim redom Evropske unije ali v skladu s pravili mednarodnih organizacij, se pripravljajo po postopkih, z vsebino in roki veljavnosti, kot jih določa pravni red Evropske unije ali pravila mednarodnih organizacij. Pri tem se spoštujeta načelo usklajenosti mednarodnih obveznosti z nacionalnimi razvojnimi prioritetami in cilji in načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.

10. člen

(vsebine dokumentov razvojnega načrtovanja)

(1)

Obvezne vsebine dokumentov razvojnega načrtovanja so:

-

utemeljitev priprave predlaganega dokumenta z ustrezno analizo;

-

določitev medsebojnih razmerij med dokumenti (koherentnost in konsistentnost);

-

dejavnosti, povezane s cilji, ter prikaz njihove usklajenosti s strateškimi razvojnimi cilji in prednostnimi področji;

-

pričakovani razvojni učinki;

-

kazalniki, primerni za spremljanje uresničevanja ter merjenje doseganja ciljev in razvojnih učinkov;

-

načrt financiranja s prikazom skupnih stroškov in virov financiranja (nacionalnih in mednarodnih, javnih in zasebnih);

-

opredeljene potrebe po prostoru, če so te potrebne;

-

celovita presoja vplivov na okolje in prostor, če je ta potrebna;

-

institucionalni okvir in organizacija izvajanja, vrednotenja in spremljanja;

-

prikaz aktivnosti za uveljavitev načela partnerstva s socialnimi in regionalnimi partnerji, s civilno družbo in vključevanje strokovne javnosti v postopkih priprave in izvajanja.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko za izvedbene in druge dokumente razvojnega načrtovanja ter druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na doseganje razvojnih ciljev, vlada, resorno ministrstvo ali vladna služba določijo še druge obvezne sestavine.

(3)

Kot vir pri oblikovanju kazalnikov se uporabljajo statistični podatki ter drugi registrski in anketni viri domačih in mednarodnih institucij. Kot dopolnitev se lahko uporabljajo tudi drugi uradni viri, izjemoma pa tudi rezultati drugih metodološko ustreznih raziskav.

11. člen

(nosilci priprave posameznih dokumentov razvojnega načrtovanja)

(1)

Strategijo razvoja Slovenije pripravijo služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, Ministrstvo za finance in Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR).

Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna

Časovnica