Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene

46.

UKAZ

Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 25. aprila 1956 in ki se glasi:

Z A K O N 
o uporabi zemljišč za gradbene namene

Da bi se zavarovale splošne družbene koristi, se smejo zemljišča uporabljati za gradbene namene samo ob pogojih tega zakona.

Pri določanju zemljišč za gradbene namene je treba gledati na to, da se varujejo kmetijska zemljišča in da se določijo za gradbene namene predvsem nerodovitna zemljišča in manj rodovitna kmetijska zemljišča.

Za gradbene namene se praviloma ne smejo uporabiti tista zemljišča, ki so potrebna za kmetijstvo ali za narodno gospodarstvo nasploh, za prometne naprave ali za varnost prometa, za prosveto, zdravstvo ali za narodno obrambo, ali zemljišča, ki se dajo bolj koristno uporabiti za te namene. Za gradbene namene se tudi ne smejo uporabiti zemljišča, na katerih po posebnih predpisih ni dovoljeno graditi, zemljišča, na katerih bi bila graditev komunalnih naprav povezana z nesorazmernimi stroški, in zemljišča v takih krajih, kjer so naravne ali druge razmere škodljive za zdravje ali varnost ljudi.

Zemljišča, ki z odloki, izdanimi po 2. členu tega zakona, niso določena za gradbene namene, se ne smejo uporabljati za gradbene namene (nezazidljiva zemljišča). Samo izjemoma lahko za urbanizem pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora na predlog za urbanizem pristojnega sveta občinskega ljudskega odbora v posebej utemeljenih primerih dovoli uporabo posameznih takih zemljišč za gradbene namene; pri tem določi posebne pogoje in poseben gradbeni red za uporabo takega zemljišča.

Za urbanizem pristojni republiški upravni organ lahko po uradni dolžnosti ali na predlog za urbanizem pristojnega organa okrajnega ljudskega odbora določi zemljišča, za katera se niti izjemoma ne sme dovoliti uporaba za gradbene namene (zavarovana zemljišča). Za zavarovana se smejo razglasiti zemljišča, glede katerih je potrebno, da se zaradi gospodarskih, naravoslovnih, turističnih, kulturno-zgodovinskih in drugih podobnih razlogov ohrani njihovo sedanje stanje ali sedanji način uporabe.

Na takih zemljiščih se smejo dovoliti samo take gradnje, ki so potrebne za njihovo vzdrževanje, zavarovanje ali uporabo.

Posamezna zemljišča ali pokrajinski predeli se lahko razglasijo za zavarovana tudi po republiškem zakonu o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti; za uporabo zemljišč za gradbene namene, zavarovanih po omenjenem zakonu, se uporabljajo tudi njegove določbe.

Gradbeni objekti, ki že stojijo na nezazidljivih zemljiščih, se smejo prezidavati in obnavljati samo ob pogojih iz 6. člena tega zakona.