Nalaganje dokumenta...
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 161-2842/2020, stran 6943 DATUM OBJAVE: 10.11.2020
VELJAVNOST: od 11.11.2020 / UPORABA: od 11.11.2020
RS 161-2842/2020
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 11.11.2020 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.6.2026: ŠE V OBDELAVI.
Uradni list RS, št. 161/20
2842. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran
Občinski svet Občine Ankaran je na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) (v nadaljnjem besedilu ZPNačrt) v zvezi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) (v nadaljnjem besedilu ZUreP-2) in na podlagi drugega odstavka 17. člena Statuta Občine Ankaran (Uradni list RS, št. 17/15) na 11. redni seji dne 27. 10. 2020 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran
o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran
I. UVODNE DOLOČBE
(predmet odloka)
(1)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Ankaran (v nadaljevanju OPN OA).
(2)
OPN je prostorski akt, s katerim so, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Ankaran in varstvenih zahtev, določeni cilji in izhodišča prostorskega razvoja Občine Ankaran, načrtovane prostorske ureditve lokalnega pomena ter določeni pogoji umeščanja objektov v prostor.
(3)
OPN OA velja na celotnem območju Občine Ankaran in je podlaga za posege lokalnega pomena v 200 m morskem obalnem pasu.
(vsebina)
(1)
OPN OA vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2)
Strateški del določa:
1.
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
2.
zasnovo prostorskega razvoja občine,
3.
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra,
4.
okvirna območja naselji, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter določitev okvirnih območji razpršene poselitve,
5.
usmeritve za prostorski razvoj občine,
6.
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
7.
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3)
Izvedbeni del določa:
1.
enote urejanja prostora in druge splošne določbe (splošna določila),
2.
območja namenske rabe prostora,
3.
splošne prostorske izvedbene pogoje,
4.
podrobne prostorske izvedbene pogoje,
5.
posebne prostorske izvedbene pogoje,
6.
prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN.
(sestavine in priloge)
(1)
OPN je sestavljen iz besedilnega in grafičnega dela.
(2)
Besedilni del OPN predstavlja besedilo tega odloka in ima naslednje priloge, ki so njegov sestavni del:
-
priloga 1 – podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede vrste dovoljenih osnovnih objektov po namenski rabi prostora,
-
priloga 2 – podrobni prostorski izvedbeni pogoji – urbanistični tipi cest,
-
priloga 3 – posebni prostorski izvedbeni pogoji za AV-12.
(3)
Grafični del strateškega dela OPN OA vsebuje naslednje prikaze (karte), vse v merilu 1:50.000:
-
Zasnova prostorskega razvoja;
-
Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometno omrežje;
-
Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodovod in kanalizacijsko omrežje;
-
Zasnova gospodarske javne infrastrukture – elektroenergetsko in plinovodno omrežje;
-
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo z območji naselij, območji razpršene gradnje in območji razpršene poselitve;
-
Usmeritve za razvoj v krajini – dejavnosti in naravni viri;
-
Usmeritve za razvoj v krajini – varstva in varovanja;
-
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev.
(4)
Grafični del izvedbenega dela OPN OA vsebuje naslednje prikaze (karte):
-
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste v merilu 1:50.000
-
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50.000
-
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5.000
-
Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture v merilu 1:5.000.
(pomen ključnih uporabljenih izrazov)
(1)
V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
(2)
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.
Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza.
2.
Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž s svetlo višino nad 1,50 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
3.
Prizidava je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se priziduje.
4.
Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
5.
Enota urejanja prostora je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter se za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
6.
Etažna višina je višina, merjena med dvema gotovima podoma.
7.
Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaže štejejo pritličje (P), vsa nadstropja (N), mansarda (M) in terasna etaža (T). Etažnost se določi na najvišji fasadi objekta. Delni odkop terena ob stavbi zaradi dostopa do kletnih prostorov (odkop v širini dostopa), se ne upošteva pri določitvi najvišje fasade stavbe.
8.
Faktor izrabe parcele objekta (FI) se določi kot razmerje med BTP in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.
9.
Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele objekta. V enotah, kjer je prostor definiran kot odprti javni prostor, se faktor zelenih površin računa za celotno območje enote.
10.
Faktor odprtih bivalnih površin (FBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami (zelene in utrjene površine, mednje ne spadajo prometne površine ali komunalne funkcionalne površine npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke) in celotno površino parcele objekta, namenjene gradnji stavb s stanovanji. V enotah, kjer je prostor definiran kot odprti javni prostor, se FBP računa za celotno območje enote.
11.
Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in celotno površino parcele objekta. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo površine uvoza v klet (klančina), nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, vodoravni sončni zasloni. Pri izračunu FZ se upoštevajo tudi enostavne in nezahtevne stavbe.
12.
Funkcionalno drevo je drevo, ki ima ob saditvi obseg debla najmanj 18 cm na višini 1,0 m od tal ter višino debla najmanj 2,2 m. V enotah, kjer je prostor definiran kot odprti javni prostor, se zahtevano število dreves načrtuje za celotno območje enote.
13.
Glamping je območje za turistične prenočitve v naravnem okolju v glamurozni obliki objektov, ki simulirajo kamping namestitve. Namestitveni objekti niso trajno povezani s tlemi, od tal so dvignjeni (na podest ali podobno), dovoljeni le točkovni temelji.
14.
Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
15.
Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.
16.
Grajeno javno dobro so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
17.
Individualna stanovanjska gradnja je gradnja stanovanjskih hiš z največ dvema stanovanjskima enotama.
18.
Komunalna oprema so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna ter objekti grajenega javnega dobra in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
19.
Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Klet(i) se lahko skladno s pogoji tega odloka gradi pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih, zato se pri dovoljeni etažnosti ne navaja.
20.
Kolektivna stanovanjska gradnja je gradnja stanovanjskih objektov s tri in več stanovanjskimi enotami in skupnimi deli.
21.
Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja, balkoni pred njimi in terasa.
22.
Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Višina parapetnega zidu mansarde je največ 1,5 m.
23.
Mobilnostni načrt je sklop ukrepov za upravljanje s potovanji, pripravljenih za lokacijo ali ustanovo. Osnovni namen je vzpostavitev dobrih pogojev za dostopnost in izboljšanje obstoječe dostopnosti s poudarkom na trajnostnih oblikah prometa, s čimer se posledično vpliva na potovalne navade uporabnikov, zmanjšanje motoriziranega prometa in potrebe po parkirnih mestih.
24.
Nadstropje (N) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor.
25.
Nedovoljeni objekti so nelegalen objekt, neskladen objekt in nevaren objekt.
26.
Novogradnja je gradnja, katere posledica je novo zgrajen objekt ali prizidava.
27.
Objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta.
28.
Območje naselja je, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, s prostorskim aktom določeno območje grajenih stavb različnih namembnosti, s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njeno uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
29.
Odprti javni prostor so površine, ki so, ne glede na lastništvo, pod enakimi pogoji dostopne vsem.
30.
Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje. Odstranitev je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta.
31.
Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
32.
Osnovni objekt je tisti objekt, ki je glavni namen gradnje.
33.
Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
34.
Podstrešje je prostor pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z višino kapnega zidu največ 1,2 m in ne šteje za etažo.
35.
Pomožni objekt je objekt, ki dopolnjuje funkcijo obstoječega osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presega ter zaradi njega ne pride do potrebe po dodatni komunalni opremi. Pomožni objekt nima samostojnega namena.
36.
Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
37.
Praviloma je izraz, ki pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni mogoče, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
38.
Pritličje (P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
39.
Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
40.
Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti:
-
regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
-
gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta;
-
gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom, s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
-
gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
-
gradbena meja v pritličju (GMp) je črta v pritličju, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
-
gradbena meja pod zemljo (GMk) je črta pod pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
-
gradbena linija v nadstropju (GLn) je črta nad pritlično etažo, na katero morajo biti z enim robom, s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
-
okvirno načrtovano območje javnega dobra praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
41.
Rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo; povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev.
42.
Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov.
43.
Stavba je pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti.
44.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju in manj kot 50 % bruto etažnih površin drugi, okolju neškodljivi dejavnosti.
45.
Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje (SZ-1-NPB-1).
46.
Stavbna tipologija je razvrstitev stavb po v naprej definiranih formalnih, funkcionalnih, materialnih, strukturnih skupnih značilnostih. V tem odloku so uporabljene stavbne tipologije:
-
večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji. Sem spadajo tipologije:
-
stanovanjski blok ali blok je večstanovanjska stavba, ki stoji samostojno ali v nizu z drugimi stavbami enake ali različne višine.
-
vila blok je večstanovanjska stavba, obdana z vrtom, navadno kvadratnega tlorisa, z manjšim številom stanovanj v nadstropju, ki ima prednosti enostanovanjske in večstanovanjske hiše.
-
strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. Sem spadajo tipologije:
-
dvojček sestavljata dve enostanovanjski stavbi, primaknjeni do vmesne parcelne meje, na kateri se stikata tako, da tvorita eno stavbo telo.
-
verižna hiša je eno ali dvostanovanjska stavba v nizu, v katerem so posamezne hiše odmaknjene druga od druge in medsebojno povezane s pritličnimi objekti, v katerih so navadno pomožni stanovanjski prostori, npr. garaža, shramba.
-
vrstna hiša je eno ali dvo stanovanjska stavba, ki je postavljena v vrsti in se stika s sosednjimi, praviloma iste višine.
-
v vrsti je niz eno ali dvostanovanjskih stavb, ki se z daljšo stranico dotikajo parcelne meje, stavbe pa se med seboj ne stikajo. Med dvema stanovanjskima stavbama je vrt.
-
terasasta hiša je skupina enostanovanjskih stavb, pri kateri so stanovanjske enote nanizane druga ob drugo tako, da je streha spodnje hiše terasa zgornje hiše.
-
prostostoječa stanovanjska gradnja je gradnja eno ali dvostanovanjske stavbe, ki je odmaknjena od parcelnih mej s sosednjimi stanovanjskimi stavbami.
47.
Svetla višina prostora je višina, merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
48.
Uporabna površina je skladno s SIST ISO 9836 tisti del neto tlorisne površine, ki ustreza namenu in uporabi stavbe.
49.
Ureditveno območje naselja obsega obstoječe naselje, nepozidana zemljišča, namenjena graditvi objektov, in kmetijska, gozdna, vodna zemljišča ter druga zemljišča, ki niso namenjena graditvi objektov in na katerih ni predviden razvoj, a so zaradi svoje lege povezana z ostalimi deli naselja in so v funkciji poselitve.
50.
Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja drugih objektov, pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem upravljavca infrastrukture, ki ji je koridor namenjen.
51.
Terasna etaža (T) je del stavbe. Katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe in neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7°. BTP terase ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe.
52.
Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem upravljavca infrastrukture.
53.
Veduta je poudarjen pogled z določenega mesta opazovanja, praviloma javne površine, z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
54.
Višina objekta se meri od najnižje kote terena ob objektu do najvišje kote venca strehe. Delni odkop terena ob stavbi zaradi dostopa do kletnih prostorov (odkop v širini dostopa), se ne upošteva pri določitvi najnižje kote terena ob stavbi.
55.
Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
56.
Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katere je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona, določeno, da se za zagotavljanje opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremenita tudi zmogljivost objekta in z njo povezana velikost objekta.
57.
Začasen objekt je objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono.
58.
Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
59.
Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
60.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Če je zelena streha javno dostopna in v neposrednem stiku z raščenim terenom, se površina zelene strehe upošteva pri izračunu faktorja zelenih površin (FZP).
61.
Zelene površine naselja so javno dostopne površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki, otroška igrišča, drevoredne ureditve, pokopališča, zeleni trgi in podobne površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
(3)
Ostali uporabljeni izrazi, katerih pomen ni posebej določen v tem členu odloka, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.
II. STRATEŠKI DEL
II.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1)
Osnovne ugotovitve so podane na podlagi podatkov GURS, ki jih je bilo možno pridobiti leta 2016, ter na podlagi analiz prostorskih aktov občine, ki so veljali leta 2016.
(2)
Občina Ankaran je najmlajša slovenska občina. Meri 8 km2, po številu prebivalstva je med najmanjšimi slovenskimi občinami (leta 2016 3.227), gostota poselitve pa je nadpovprečno visoka za Slovenijo, in sicer 403,4 preb./km2.
(3)
Povprečna starost prebivalstva je 44,6 let, indeks staranja pa 150,5, kar je oboje nad državnim povprečjem in kaže na starejšo starostno strukturo prebivalstva. Število oseb, starih nad 65 let, se povečuje, medtem ko ostaja delež oseb, mlajših od 15 let, enak. Koeficient starostne odvisnosti je v Občini Ankaran glede na slab starostni indeks sorazmerno ugoden (47,0) in je boljši od slovenskega povprečja (50,5).
(4)
Skupni prirast prebivalstva v Občini Ankaran je pozitiven (14), pri čemer je naraven prirast negativen (–3), selitveni pozitiven (17).
(5)
Na delo se izven občine od 1320 delavno aktivnih prebivalcev ne vozi le 255 Ankarančanov (19 %), ostali potujejo na delo v druge občine, in sicer največ v Koper (48 %), sledita Ljubljana (12 %) in Izola (7 %). V Ankaran se na delo vozi 578 ljudi, od tega največ iz Kopra (382), sledita Izola (66) in Piran (35). Indeks delovne migracije znaša v Občini Ankaran 63,1 kar občino uvršča v razred zmerno bivalnih občin. Pri interpretaciji indeksa je potrebno upoštevati, da delovna mesta na območju pristanišča za mednarodni promet v Kopru, katerega velik del leži v Občini Ankaran, niso evidentirana v Občini Ankaran.
(6)
Izobrazbena struktura je v primerjavi s slovenskim povprečjem visoka. Višje ali visokošolsko izobrazbo ima kar 27 % (Slovenija 21 %), srednješolsko 50 %, osnovnošolsko ali manj pa le 23 % prebivalstva, kar je manj od državnega povprečja (26 %).
(7)
Največ stanovanj se je zgradilo v osemdesetih letih (503), sledita viška v devetdesetih (372) in sedemdesetih (353). Opazen je tudi skok med leti 2006–2010, ko se je zgradilo 159 stanovanj.
(8)
V občini največji odstotek dejanske rabe prostora obsegajo pozidana in sorodna zemljišča, teh je kar 39 % vseh površin. Največji odstotek teh površin obsega območje državnega prostorskega načrta za pristanišče za mednarodni promet v Kopru. 35,5 % površin v občini obsegajo kmetijska zemljišča od katerih je največ vinogradov, trajnih travnikov, njiv in nasadov.
(9)
Bilance stavbnih zemljišč v prostorskih aktih občine dajo podatek, da je kar 49 % celotne občinske površine v stavbni namenski rabi in le 51 % v nestavbnih rabah. Od nestavbnih rab je največji delež kmetijskih zemljišč (72 %), le 23 % površin pa je gozdnih.
(10)
Kar 45 % vseh stavbnih zemljišč občine je namenjenih območjem prometnih površin, sledijo območja centralnih dejavnosti z 31 % deležem, območja stanovanj z 11 % deležem in območja zelenih površin s 6 % deležem. Ostala območja so uvrščena med območja energetske infrastrukture, območja razpršene gradnje in območja mešane rabe v izven mestnih naseljih. Struktura stavbnih zemljišč kaže na to, da se v prostor umeščajo vsebine, ki presegajo nivo načrtovanja za lokalne potrebe. Vseh stavbnih zemljišč skupaj je dobrih 409 ha.
(11)
Največji delež prostorske rezerve (nepozidanih stavbnih zemljišč) se izkazuje na območjih prometnih površin (47 % vseh površin ali 86,7 ha), sledijo območja za centralne dejavnosti (45 % ali 58,4 ha) ter območja za stanovanja (38 % ali 17,9 ha). Vseh prostorskih rezerv skupaj je 192,8 ha ali 47 % vseh stavbnih zemljišč občine.
(12)
Omejitve v prostoru se nanašajo predvsem na območja naravne in kulturne dediščine, poplavna in erozijska območja ter območja za obrambo. Od tega površinsko obsegajo posamezne omejitve:
-
območja ohranjanja narave – 17,2 % vsega občinskega teritorija,
-
varstvo kulturne dediščine – 43,2 % vsega občinskega teritorija,
-
varstvo pred škodljivim delovanjem voda (poplavna območja in erozija) – 0,25 % vsega občinskega teritorija,
-
območja za obrambo – 0,1 % vsega občinskega teritorija.
(13)
Ostali podatki za stanje po posameznih vsebinah akta se nahajajo v nadaljnjih poglavjih.
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države)
(1)
Najpomembnejši interesi občine so:
-
Ohranitev naravnih delov obale in naravne ter kulturne krajine, posebej Debelega rtiča.
-
Nadgraditi občinsko središče Ankaran v pomembnejše lokalno središče ter v skladu s tem zagotavljati vse potrebne funkcije ter površine za razvoj poselitve znotraj območja urbanističnega načrta Ankaran.
-
Ohranjati in spodbujati tiste dejavnosti znotraj občine, ki pripomorejo k prepoznavnosti občine in so trajnostno usmerjene.
-
Uskladiti razvojne interese države, predvsem na kontaktnem oziroma robnem območju prostorskih ureditev določenih z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS, št. 48/11, v nadaljevanju: DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru), z interesi lokalne skupnosti.
(2)
Na območju Občine Ankaran se zaradi atraktivnosti lokacije izvajajo številne vsebine, ki so v državnem interesu oziroma državnega pomena, in sicer:
-
tovorno pristanišče, ki se ureja z DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru,
-
kamionski terminal za pristanišče, ki se ureja z DLN za 1. fazo kamionskega terminala pred novim vhodom v luko Koper,
-
navezava pristanišča na drugi tir železnice, ki se ureja z DLN za izgradnjo drugega tira železniške proge na odseku Divača–Koper,
-
navezava pristanišča na avtocestno omrežje, ki se ureja z DLN za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje,
-
izvajanje programov podpore države gostiteljice v Republiki Sloveniji in celostna skrb za pripadnike Slovenske vojske, za katere se z DLN kompleks Debeli rtič načrtujejo objekti in ureditve za ta namen.
(3)
Poleg navedenih vsebin so kot vsebine državnega pomena prepoznani še:
-
Naravna vrednota državnega pomena Debeli rtič – klif z morjem,
-
Naravna vrednota državnega pomena Ankaran – obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju.
(4)
Pomembne vsebine, ki presegajo lokalni interes, so tudi delovanje 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske (Vojašnica slovenskih pomorščakov), Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič in Centra slovenske Istre Ankaran.
(5)
Razvojne interese občine in države na morju se usklajujejo tudi s Pomorskim prostorskim načrtom.
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1)
Ankaran gravitira na središče nacionalnega pomena Koper in na pomembno mednarodno središče Trst. Obe mesti sta mednarodno pomembni prometni vozlišči s pristanišči in sta pomembna zaposlitvena centra. Predvsem Koper je zaposlitveni center za občinsko prebivalstvo, kar povzroča vsakodnevne migracijske tokove in s tem prometne vplive, ki segajo čez mejo občine.
(2)
Slovenska obala in morje kot naravni prvini simbolnega pomena na državni ravni zahtevata sodelovanje z obalnimi občinami in zaradi čezmejnih vplivov tudi z Republiko Italijo. Skladno urejena obala in usklajena raba morja sta pogoj za kvalitetno rabo območja. Varovanje naravnih kakovosti morja in morskega obrežja presega zgolj občinske pristojnosti in interese.
(3)
Pristaniška dejavnost je gospodarsko najmočnejša dejavnost v Občini Ankaran. Prostorsko je delno locirana v Občini Ankaran, delno pa v Mestni občini Koper. Zaradi državnega pomena pristanišča se zanjo predvideva razvoj z državnim prostorskim aktom. Vpliv pristaniške dejavnosti presega meje državnega prostorskega načrta ter vpliva na kvaliteto bivanja v Občini Ankaran kot tudi v sosednji občini.
(cilji)
(1)
Občina Ankaran bo ponujala visoko kakovost bivanja, kar bo zagotavljala s kvalitetno oblikovanim in programsko bogatim življenjskim prostorom, ponudbo kakovostnih delovnih mest in ohranjanjem naravne in kulturne dediščine. V prijazno in prijetno obmorsko naselje v objemu narave in z visokim nivojem uslug, bodo ljudje radi prihajali ter se z veseljem vedno znova vračali.
(2)
Naselje Ankaran se bo razvilo v programsko in funkcionalno, strukturno in oblikovno urejeno središče, ki bo prepoznavno v širšem območju regije. S premišljenim načrtovanjem bomo zagotovili visoko kakovost bivanja s poudarkom na razvoju centralnih dejavnosti, trajnostnih prometnih sistemov, zelenega sistema naselja povezanega z okoliško krajino, sanacijo degradiranih območij in učinkovitim gospodarjenjem s prostorom. Z ustreznim načrtovanjem in izvedbo posameznih posegov bo oblikovana identiteta privlačnega naselja, atraktivnega za bivanje in razvoj turističnih dejavnosti s poudarkom na ohranjanju in nadgradnji okoliške naravne in kulturne krajine. Gospodarski razvoj bo temeljil na razvoju turizma, športa, zdravstvenih in izobraževalnih dejavnosti. Ohranjena naravna in v celoti prehodna obala bo postala eden od najbolj prepoznavnih elementov občine. S sanacijo degradiranih površin v tem pasu se dvigne kakovost najpomembnejšega krajinskega prostora občine. Ohranja in poudarja se vedute na morje iz urbanih in zalednih delov občine. Prepoznavni krajinski okvir naselja, ki ga tvorita kmetijska kulturna krajina in naravni gozd, se ohranja, s sanacijo razpršene gradnje pa tudi izboljšuje.
(3)
Povezan, odprt in kvaliteten življenjski prostor: Občina Ankaran bo z vzpostavitvijo kakovostnega in trajnostno naravnanega prometnega sistema dobro povezana navznoter in navzven. Ankaran bo bolj dostopen in povezan, prijetnejši za bivanje in oblikovan po meri človeka. Trajnostno zasnovan prometni sistem bo pozitivno vplival na varnost in privlačnost javnih površin. Pripomogel bo k oblikovanju zdravega življenjskega okolja. Trajnostne oblike mobilnosti bodo pri načrtovanju prometa prednostno obravnavane.
(4)
Podoba in identiteta: Z vzpostavitvijo nove podobe in identitete bo Ankaran postal sodobno in živahno obmorsko naselje, v katerem ni prostora za industrijo in degradirana območja brez funkcije. Pozitivna podoba naselja, ki izhaja predvsem iz kulturnih tradicij in prostorskih posebnosti se bo nadgradila s celostno zasnovanim zelenim sistemom naselja, programsko in funkcionalno prenovo posameznih območij, privlačnimi javnimi prostori in umeščanjem kakovostno zasnovanih sosesk na opredeljena razvojna območja. Srce Ankarana bo prenovljeno mestno središče.
(5)
Bivanje prebivalcev vseh generacij v sožitju s turizmom: Občina Ankaran bo nadgradila svojo turistično ponudbo z visokim nivojem uslug, ki bo oblikovan v sožitju z lokalnim prebivalstvom vseh generacij. Spodbujalo se bo sodelovanje in participacija prebivalcev. Negovala se bo skrb za starejše in vzpostavitev pogojev za bivanje mladih družin. V Ankaran se bodo umestile vse za privlačno bivanje potrebne dejavnosti. Posebno pozornost se namenja kulturnim in športno-rekreacijskim dejavnostim. Ohranjala in nadgrajevala se bo ponudba kakovostnih delovnih mest.
(6)
Bivanje v sožitju z naravno in kulturno krajino: Občina Ankaran bo omogočala bivanje v sožitju z naravno in kulturno krajino. Sistem poti bo omogočal neposreden dostop iz urbaniziranih površin do odprtega prostora in povezanost krajinskega sistema. S posebno pozornostjo se bo obravnavala obala, ki bo prehodna in v največji možni meri naravna. Posegi v prostor bodo premišljeni in ovrednoteni tudi iz vidika ohranjanja naravne in kulturne krajine. V zaledju naselja se bo spodbujalo sonaravno kmetovanje, s poudarkom na eko turizmu in oblikovanju skupnih turističnih proizvodov. Za najbolj občutljive dele krajine – Debeli rtič, se vzpostavi dodatno varstvo. Prostorski razvoj bo upošteval kulturno dediščino kot razvojni potencial, vendar ne bo povzročal njene degradacije.
II.2 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
(grafični prikaz zasnove prostorskega razvoja občine)
(1)
Grafična vsebina Zasnove prostorskega razvoja občine je v merilu 1:50.000 prikazana na karti 1 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA.
(2)
Koncept zasnove prostorskega razvoja občine:
&fbco;binary entityId="884e59ff-83c7-4153-a9e4-235de9fbfb77" type="png"&fbcc;
II.2.1 PREDNOSTNA OBMOČJA ZA RAZVOJ POSELITVE
(prednostna območja za razvoj poselitve – stanje)
(1)
Prostor Ankarana je sestavljen iz štirih nosilnih prostorskih enot:
-
naselje Ankaran oziroma ureditveno območje naselja Ankaran, določeno z mejo UN Ankaran,
-
obala,
-
zaledje,
-
pristanišče z zalednim delom.
(2)
Najpomembnejše območje za razvoj poselitve je že v dosedanjih prostorskih aktih naselje Ankaran, vendar pa je z načrtovanjem prišlo do odklonov, saj so se stanovanjska območja načrtovala tudi dislocirano od naselja ter s tem povzročala degradacijo krajinskega prostora. Prav tako so območja obstoječih poselitvenih površin, kjer so pretežno umeščene centralne dejavnosti, razpršena po celotnem prostoru občine.
(prednostna območja za razvoj poselitve – cilj)
(1)
Razvoj poselitve se usmerja v urbani del naselja Ankaran.
(2)
Dejavnosti, locirane izven ureditvenega območja naselja Ankaran, se razvijajo brez dodatnih širitev stavbnih površin.
(prednostna območja za razvoj poselitve – zasnova)
(1)
Prednostno območje za razvoj poselitve je območje naselja Ankaran, ki je določeno v urbanističnem načrtu. V Ankaranu se zagotavlja prostorske možnosti za razvoj funkcij naselja, ki bo pomembno lokalno središče, predvsem vseh družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter bivanja.
(2)
V priobalnem pasu se novih območij stavbnih zemljišč ne vzpostavlja. Omogoča se notranji razvoj obstoječih strnjenih poselitvenih območij za potrebe delovanje različnih programov kot so turizem, zdravstvo, šport in rekreacija.
(3)
V zalednih krajinskih območjih se ohranja razpršena poselitev. Ob presoji se omogoča manjše širitve za potrebe obstoječih dejavnosti. Obstoječa območja razpršene gradnje se sanirajo. Novih območij za bivanje se tu ne zagotavlja. Omogoča se predvsem posege za potrebe kmetijstva, turizma, športa, rekreacije in gospodarske javne infrastrukture.
(4)
Ureditvena območja DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru med območjem pristanišča za mednarodni promet v Kopru in Jadransko cesto, na katerih so načrtovane prostorske ureditve v pristojnosti lokalne skupnosti, se prilagodijo strateškim izhodiščem in ciljem prostorskega razvoja občine.
II.2.2 OMREŽJE NASELIJ IN FUNKCIJA NASELJA ANKARAN
(omrežje naselij in funkcija naselja Ankaran – stanje)
(1)
Naselje Ankaran je edino naselje v občini.
(2)
Naselje Ankaran je urbano naselje in lokalno središče. Opravlja vlogo občinskega središča.
(omrežje naselij in funkcija naselja Ankaran – cilj)
Ankaran bo z načrtovanim razvojem postal pomembnejše lokalno središče.
(omrežje naselij in funkcija naselja Ankaran – zasnova)
(1)
Ker je Ankaran edino naselje, omrežja naselij znotraj občine ni mogoče vzpostaviti.
(2)
Naselje Ankaran bo kot pomembnejše lokalno središče ponujalo ustrezen nivo družbenih funkcij kot so osnovno izobraževanje, varstvo otrok, osnovna zdravstvena oskrba prebivalstva, upravne funkcije, funkcije s področja kulture in socialnega varstva. Prav tako bo nudilo oskrbne in storitvene funkcije ter funkcije informiranja in druženja. Naselje Ankaran se bo iz vidika ostalih funkcij še naprej navezovalo na regijsko središče Koper.
(3)
Za naselje Ankaran se izdela urbanistični načrt.
II.2.3 TEMELJNE SMERI PROMETNEGA POVEZOVANJA
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1)
Nosilka prometnega povezovanja v občini je regionalna cesta II. reda Lazaret–Škofije, ki občino povezuje z avtocestnim omrežjem in Republiko Italijo. Povezava občino navezuje tudi lokalno na Koper in koprsko zaledje.
(2)
Morje ob Občini Ankaran ima pomembno vlogo pri navezovanju slovenskega pomorskega prometa na mednarodne plovne poti. Prav tako je iz vidika prometa pomembno navezovanje železnice na pristanišče za mednarodni promet v Kopru.
II.2.4 DRUGA ZA OBČINO POMEMBNA OBMOČJA
(druga za občino pomembna območja – stanje)
(1)
Morje z obalo je nosilec identitete ankaranske občine. Celotno območje Debelega rtiča je zavarovano kot Krajinski park Debeli rtič. Območje ima poleg naravnega tudi izjemen krajinski pomen. Klifi se nahajajo tudi izven zavarovanega območja, vzdolž ostalih območij obale.
(2)
Celotna obalna črta je nosilka številnih dejavnosti. V obalni pas so že umeščene zdravstvene, športne, rekreacijske in turistične vsebine.
(3)
Zaledna pobočja, preplet kmetijske kulturne krajine in naravnega gozda, ki se klinasto zajeda v kmetijski svet, so izrednega pomena za krajinsko sliko občine.
(druga za občino pomembna območja – cilj)
Ohranjanje naravnih sestavin občinskega prostora, predvsem obale in gozda.
(druga za občino pomembna območja – zasnova)
(1)
Naravna obala se mora ohranjati, poseganje v ta prostor ni dovoljeno. V grajeno obalo je poseganje dovoljeno le izjemoma, predvsem v smislu sanacije obstoječega stanja.
(2)
Na območju Debelega rtiča se izboljša pogoje za ohranjanje naravnega klifa z načrtovanim širšim pasom obalne visokorasle zasaditve. Varuje se tudi ostala območja klifov. Širitve območij stavbne namenske rabe na območju Debelega rtiča niso dovoljene.
(3)
Dejavnosti, že umeščene v obalni pas, se razvijajo v obsegu obstoječih območij stavbne namenske rabe.
(4)
Morje mora ostati v takem stanju, da omogoča prebivalcem občine kvalitetno bivanje, razvoj turizma in drugih dejavnosti, vezanih nanj.
(5)
V zaledno krajino se umeščajo predvsem kmetijstvo in turizem. Ohranja se naravni gozd, ki se v kmetijska zemljišča klinasto zajeda.
II.3 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
II.3.1 ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA
(grafični prikaz zasnove prometnega omrežja)
(1)
Grafična vsebina Zasnove prostorskega razvoja občine je v merilu 1:50.000 prikazana na karti 2.1 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE – PROMETNA INFRASTRUKTURA.
(2)
Koncept zasnove gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra:
&fbco;binary entityId="0875e0df-a90d-4cd0-9fcc-ecf4b87218c9" type="png"&fbcc;
II.3.1.1 Cestna prometna infrastruktura – motorni in mirujoči promet
(Cestna prometna infrastruktura – motorni in mirujoči promet – stanje)
(1)
Skozi občino poteka samo ena državna cestna povezava, in sicer regionalna cesta II. reda Škofije–Lazaret (Jadranska cesta), ki je nosilka cestnega prometa v občini. Ankaran je preko te ceste na vzhodu pripet na avtocestno omrežje in posredno Koper oziroma vse ostale destinacije, na zahodu pa na Republiko Italijo in posredno Trst. Časovna dostopnost Ankarana do avtoceste je manjša od 5 minut. Jadranska cesta je državna cesta in je zaradi manjka oblikovanja in neprilagojenosti različnim prostorskim sekvencam mestoma, predvsem znotraj naselja, tuja, hitra in zato nevarna cesta.
(2)
Iz Jadranske ceste se znotraj Občine Ankaran od vzhoda proti zahodu odcepijo sledeče pomembne lokalne cestne povezave:
-
na jug v smeri proti Kopru – Železniška cesta,
-
na sever v smeri proti Hrvatinom – Ivančičeva cesta,
-
na sever proti Kolombanu – Pot na Brido,
-
na sever proti Kolombanu – Razgledna pot.
(3)
Na samem vzhodnem robu občine poteka proti Hrvatinom Cesta Na log, ki pomembno razbremeni naselje Ankaran tranzitnega prometa na Hrvatine.
(4)
Cestno omrežje naselja Ankaran, predvsem njegovega pobočnega dela, je slabo razvito in nepovezano.
(Cestna prometna infrastruktura – motorni in mirujoči promet – cilji)
(1)
Zmanjšanje tranzitnega motornega prometa v centru Ankarana.
(2)
Umirjanje motornega prometa.
(3)
Porast trajnostnih oblik mobilnosti.
(Cestna prometna infrastruktura – motorni in mirujoči promet – zasnova)
(1)
Znotraj naselja Ankaran se načrtujeta sledeči novi prometni povezavi:
-
Cestna povezava po vzhodnem robu naselja, ki povezuje predel na Jadransko cesto in Pot na Brido. Predvidena prometnica bo povezala prometno omrežje vzhodnega dela Ankarana in je ključnega pomena za napajanje predvidenih razvojnih površin na tem območju.
-
Podaljšanje Srebrničeve ulice z navezavo na Razgledno pot, kar izboljšuje povezljivost prometnega omrežja zahodnega dela Ankarana. Podaljšek Srebrničeve ulice napaja razvojno območje na severnem robu strnjenega dela naselja.
(2)
Jadranska cesta se celovito oblikovno uredi:
-
Cestni profil se prilagaja različnim prostorskih sekvencam, pri čemer se cesto oblikuje drugače v naselju kot v krajini in drugače v centru naselja kot v drugih delih naselja. Ureditve v naselju morajo predvsem umirjati motorni promet in dvigati udobnost uporabe prometnih površin za pešce in kolesarje. Zagotovi se potek kolesarske povezave vzdolž celotne Jadranske ceste.
-
Vzpostavi se oblikovane prometne vstope v naselje Ankaran, kar bo pripomoglo k umiritvi prometa in izboljšanju orientacije znotraj naselja. Vzhodni (na odcepu proti športni coni Svete Katarine) in zahodni (pri Valdoltri) zunanji vstop v naselje se nakaže s krožišči, vzhodni in zahodni notranji vstop pa sta opremljena z manjšim parkiriščem, avtobusnim postajališčem, možnostjo avtomatizirane izposoje koles in privlačno oblikovana. Vstop v samo jedro naselja se zazna z drugačnim oblikovanjem cestnega in obcestnega prostora, saj cesto tukaj prečka peš os, ki povezuje center in obalo.
(3)
Železniška cesta se uredi v skladu z DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.
(4)
Vzpostavi se novo oblikovana križišča na Jadranski cesti tudi izven območja naselja, in sicer:
-
na križišču z Železniško cesto,
-
na odcepu za vojašnico (predvideno parkirišče P+R),
-
na križišču z Ivančičevo cesto, Cesto na Prisoje in odcepa za Sv. Katarino,
-
na odcepu proti Mladinskemu zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič.
(5)
Zahodno od Ortopedske bolnišnice Valdoltra izvedba križišč v obliki krožišč ni dovoljena.
(6)
Z namenom zmanjšanja števila osebnih avtomobilov v centru naselja Ankaran ter na krajinskem območju Debeli rtič, se vzpostavi 3 pomembnejša parkirišča. Dve sta locirani na vstopih v občino, in sicer na zahodu na mejnem prehodu Lazaret in na vzhodu ob Jadranski cesti nasproti Sončnega naselja ter sta nosilki sistema P+R. V samem centru Ankarana se zgradi podzemna garažna hiša. Dodatno parkirišče se umesti v športni coni Sveta Katarina. Vzdolž Jadranske ceste se lahko vzpostavi tudi druga, manjša parkirišča. Parkirišča so z naseljem Ankaran in drugimi pomembnimi vsebinami povezana s kolesarskimi potmi ter javnim potniškim prometom. Uvede se ustrezen prometni in parkirni režim, ki stimulira uporabo trajnostnih oblik prometa pred osebnimi motornimi vozili.
(7)
Z namenom zmanjšanja tranzita skozi naselje Ankaran se na zahodni del občine ne umešča dejavnosti, ki bi generirale večjo količino tovornega in osebnega motornega prometa. Dolgoročno se bencinski servis na Lazaretu premesti na ustreznejšo lokacijo.
(8)
Po ugodni predhodni strokovni preveritvi je možna za Krajinski park Debeli rtič izvedba okoljsko in prostorsko manj obremenjujočega prometnega povezovanja Lazareta in naselja Ankaran kot na primer izgradnja predora med Lazaretom in Valdoltro.
II.3.1.2 Cestna prometna infrastruktura – javni potniški promet
(Cestna prometna infrastruktura – javni potniški promet – stanje)
Danes se znotraj občine odvija avtobusni JPP. Vzpostavljenih je 8 obojestranskih postajališč, od teh so znotraj naselja Ankaran tri.
(Cestna prometna infrastruktura – javni potniški promet – cilj)
(1)
Zmanjšanje števila voženj z osebnim avtomobilom v Občini Ankaran.
(2)
Porast trajnostnih oblik mobilnosti.
(3)
Dvig kazalnikov zdravja in dobrega počutja prebivalcev Ankarana.
(Cestna prometna infrastruktura – javni potniški promet – zasnova)
(1)
Načrtuje se vzpostavitev krožne avtobusne linije znotraj naselja Ankaran in notranji avtobusni promet med vstopnima parkiriščema (P+R) v občino (med Sončnim naseljem in Lazaretom). Lokacije avtobusnih postajališč se smiselno prilagodi poselitvi. Preveri se možnost vključitve zalednih predelov občine v omrežje JPP. Uvede se prometno in parkirno politiko, ki podpira načrtovan javni promet.
(2)
Obstoječa pristaniška infrastruktura v kompleksu Adria Ankaran se smiselno uporabi za ponovno uvedbo morskega javnega potniškega prometa s sosednjimi občinami, lahko pa se vključuje tudi ostale lokacije pristanišč (Ankaranski obrobni kanal, Sv. Katarina, Valdoltra, Debeli rtič – zdravilišče, Debeli rtič – kopališče), kjer se omogoči pristajanje plovil in tako vzpostavi javno potniško linijo znotraj občine. Linijo se lahko naveže tudi na Italijo. Plovila morajo imeti čim manjši vpliv na okolje.
II.3.1.3 Cestna prometna infrastruktura – kolesarske povezave
(Cestna prometna infrastruktura – kolesarske povezave – stanje)
Občina Ankaran danes nima vzpostavljenih kolesarskih povezav.
(Cestna prometna infrastruktura – kolesarske povezave – cilj)
(1)
Zmanjšanje števila voženj z osebnim avtomobilom v Občini Ankaran.
(2)
Porast trajnostnih oblik mobilnosti.
(3)
Dvig kazalnikov zdravja in dobrega počutja prebivalcev Ankarana.
(Cestna prometna infrastruktura – kolesarske povezave – zasnova)
(1)
Potrebno je vzpostaviti glavno kolesarsko os skozi občino, ki bo potekala vzdolž Jadranske ceste. Kolesarje se bo proti Kopru vodilo po kolesarski povezavi vzdolž Železniške ceste, v zaledje pa po Poti na Brido.
(2)
Glavno kolesarsko povezavo Občine Ankaran se naveže tudi na Porečanko (Parencano), ki povezuje naselja slovenske obale in je del državnega kolesarskega omrežja, hkrati pa del evropske kolesarske povezave Eurovelo 8. Glavno kolesarsko povezavo Ankarana se na Porečanko naveže v Bertokih, in sicer preko Železniške ceste in v nadaljevanju ceste v Sermin ob Škocjanskem zatoku.
(3)
Poleg kolesarske povezave ob Jadranski cesti je potrebno vzpostaviti še zaledno, krajinsko kolesarsko povezavo, ki povezuje Debeli rtič preko Vinogradniške poti na Barizone.
(4)
Mešana peš-kolo povezava se spelje tudi vzdolž Ankaranskega obrobnega kanala od Sv. Katarine do navezave na Porečanko.
(5)
Kolesarske povezave morajo povezovati načrtovana parkirišča in postajališča javnega potniškega prometa z območji dejavnosti ali privlačnih naravnih danosti.
II.3.1.4 Cestna prometna infrastruktura – peš poti
(Cestna prometna infrastruktura – peš poti – stanje)
(1)
Kljub majhnosti občine, ki je iz centra Ankarana peš dosegljiva znotraj časovnega intervala 30 min, je mreža peš poti, ki vodijo do posameznih dejavnosti (na primer Debeli rtič), pomanjkljiva ali je sploh ni. Ob obali je prehodnost večkrat prekinjena (na obeh straneh bolnišnice Valdoltra, Debeli rtič – kopališče). V zaledju ali ob Jadranski cesti ni peš povezave, ki bi varno in privlačno vodila pešca.
(2)
Vodenje pešca znotraj naselja Ankaran je slabo urejeno. S pločniki opremljene ulice so: Jadranska cesta znotraj naselja, Regentova, Srebrničeva in vse ulice, ki se z nje odcepijo ter del Hrvatinove ulice. Poti so velikokrat prekinjene, orientacija v prostoru je slaba, pločniki večinoma niso prilagojeni ljudem z oviranostmi, velikokrat so preozki in zaparkirani. Peš con znotraj občine ni. Ankaran center je s peš potjo povezan s pokopališčem školjk na Sv. Katarini (skozi Beblerjev park in obrežno močvirje ob morju).
(Cestna prometna infrastruktura – peš poti – cilj)
(1)
Zmanjšanje števila voženj z osebnim avtomobilom v Občini Ankaran.
(2)
Porast trajnostnih oblik mobilnosti.
(3)
Dvig kazalnikov zdravja in dobrega počutja prebivalcev Ankarana.
(Cestna prometna infrastruktura – peš poti – zasnova)
(1)
Vzpostavi in ustrezno uredi se ključne peš povezave, s čimer bo naselje in celotno območje občine postalo dostopnejše in privlačnejše za peš promet. Prednostne peš povezave so:
-
Obalna peš pot – oblikovanje povezave se prilagaja terenu in karakterju prostora. Znotraj naselja je na izgrajenih delih oblikovana urbano, na odsekih naravne obale pa se omogoča zgolj prehodnost, brez gradenj. Teče od Lazareta do Sv. Katarine, od tam pa ob Ankaranskem obrobnem kanalu v zaledje.
-
Pot zelenih klinov – teče po severnem robu občine in ima značaj panoramske, zaledne in naravno oblikovane poti. Povezuje rt Debeli rtič, severni rob naselja Ankaran, seče planinsko transverzalo na Črnem vrhu, se nadaljuje na Sanatorski hrib in spusti do Jadranske ceste ter se zaključi ob Ankaranskem obrobnem kanalu. Omogoča dostope v zaledje.
-
Jadranska cesta – vodenje pešca se uredi vzdolž celotne Jadranske ceste, ki se z različnimi oblikovnimi sekvencami prilagaja krajini oziroma naselju. Na odseku ceste zahodno od naselja se pešce vodi ločeno od cestišča.
-
Centralna promenada – povezuje jedro naselja z obalno promenado in potjo zelenih klinov. Centralna promenada je peš cona.
-
Drobne prečne peš povezave znotraj naselja Ankaran med seboj povezujejo glavne smeri peš povezovanja, napajajo stanovanjska območja in izboljšujejo mikro dostopnost celotnega območja. Ohranja se obstoječe in v največji možni meri vzpostavlja nove povezave. Omogoča se pravično dostopnost vseh prebivalcev do javnih površin in javnih programov.
(2)
Peš poti morajo povezovati načrtovana parkirišča in postajališča javnega potniškega prometa z območji privlačnosti, stanovanjskimi predeli in območji dejavnosti.
II.3.1.5 Železniška prometna infrastruktura
(Železniška prometna infrastruktura – stanje)
(1)
Občina Ankaran nima glavne ali regionalne železniške proge. Znotraj območja pristanišča Koper se nahaja industrijski tir. Z DPN se predvideva dograditev in rekonstrukcija obstoječe železniške infrastrukture.
(2)
Najbližja potniška železniška postaja je v Kopru, do katerega je z avtomobilom časovna dostopnost manj kot 10 minut, in Trstu, s časovno dostopnostjo z avtomobilom 20 minut.
(Železniška prometna infrastruktura – cilj)
(1)
Zmanjšanje števila voženj z osebnim avtomobilom v Občini Ankaran.
(2)
Porast trajnostnih oblik mobilnosti.
(Železniška prometna infrastruktura – zasnova)
Od Ankarana do koprskega železniškega potniškega terminala je potrebno vzdolž celotne razdalje vzpostaviti kolesarsko povezavo in jo opremiti z ustrezno usmerjevalno signalizacijo.
II.3.1.6 Pristaniška prometna infrastruktura
(Pristaniška prometna infrastruktura – stanje)
(1)
V Občini Ankaran leži del koprskega tovornega pristanišča. S svojo lego v osrčju Evrope predstavlja pristanišče južna vrata za mednarodne trgovinske pomorske poti. Pristanišče zajema vodni in priobalni prostor. Slednji obsega operativne in negrajene dele obale ter druga zemljišča na kopnem za opravljanje pristaniških dejavnosti. Za potrebe razvoja pristanišča je bil leta 2011 sprejet DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Poleg luških dejavnosti so v prostor umeščene še spremljajoče dejavnosti ter prostorske rešitve kontaktnih območij pristanišča z urbanim okoljem.
(2)
Kot del gospodarske javne infrastrukture so evidentirani še krajevna pristanišča: mandrač Valdoltra, pomol Adria in območje pomola na Sv. Katarini.
(Pristaniška prometna infrastruktura – cilj)
(1)
Vzpostavitev javnega pomorskega potniškega prometa.
(2)
Uskladitev lokalnih in državnih interesov na območju DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.
(Pristaniška prometna infrastruktura – zasnova)
(1)
Prostorski razvoj pristanišča za mednarodni promet v Kopru se načrtuje in izvaja v skladu z DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.
(2)
Ostala obstoječa pristaniška infrastruktura se smiselno uporabi za ponovno uvedbo morskega javnega potniškega prometa s sosednjimi občinami in Italijo ter za turistične potrebe. Vzpostavi se možnost pristajanja plovil še ob Ankaranskem obrobnem kanalu, pomolu Gradis, na Debelem rtiču – MZL RKS Debeli rtič in na Debelem rtiču – kopališče.
II.3.2 ZASNOVA KOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA
(grafični prikaz zasnove komunikacijskega omrežja)
Grafična vsebina Zasnove komunikacijskega omrežja je v merilu 1:50.000 prikazana na karti 2.2 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE – ENERGETSKA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJSKO OMREŽJE.
(zasnova komunikacijskega omrežja – stanje)
Območje Občine Ankaran je v celoti pokrito s telekomunikacijsko infrastrukturo. Hrbtenico omrežja predstavlja Arnesov fiksni prizemni vod v Jadranski cesti, od katerega se razveja omrežje, ki pokriva celotno obstoječo poselitev. Območje naselja Ankaran ter območja do Sončnega naselja so pokrita tudi z omrežjem kabelske televizije. Dostopnost do optičnega omrežja je danes zagotovljena le na delih Jadranske ceste, Lazareta in Vinogradniške poti. Glavna os omrežja v Jadranski cesti poteka v kabelski kanalizaciji, večina ostalega omrežja pa prizemno. Le na robovih poselitve so posamezni deli omrežja prostozračni.
(zasnova komunikacijskega omrežja –cilj)
Dosegljivost širokopasovnega omrežja vsem občanom.
(zasnova komunikacijskega omrežja – zasnova)
(1)
Načrtuje se oprema celotnega območja občine z optičnim omrežjem. Glavni vodi se speljejo kot kabelska kanalizacija v telesih cest.
(2)
Pri umeščanju objektov za telekomunikacije (bazne postaje), ki imajo lahko škodljiv vpliv na zdravje ljudi, v bližino najobčutljivejših območij kot so šole, vrtci, bolnišnice, športni objekti in območja bivanja, je potrebno upoštevati varnostne faktorje in omilitvene ukrepe.
(3)
Baznih postaj ni dovoljeno umeščati na način, ki bi zmanjšal doživljajsko kvaliteto krajine.
II.3.3 ZASNOVA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
(grafična prikaz zasnove energetske infrastrukture)
Grafična vsebina Zasnove komunikacijskega omrežja je v merilu 1:50.000 prikazana na karti 2.2 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE – ENERGETSKA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJSKO OMREŽJE.
(zasnova energetske infrastrukture – stanje)
Občina Ankaran se z električno energijo oskrbuje preko omrežja, ki ga tvori 23 transformatorskih postaj ter nizkonapetostni (20 kV) daljnovodi in kablovodi. Območje naselja Ankaran ter območja ob Jadranski cesti se napajajo preko kablovoda, zaledna območja pa pretežno preko daljnovoda. Celotno območje občine je ustrezno navezano na elektroenergetsko omrežje. Povprečna poraba elektrike na gospodinjstvo znaša 290 kWh mesečno.
(zasnova energetske infrastrukture – cilj)
Dvig deleža uporabe obnovljivih virov energije.
(zasnova energetske infrastrukture – zasnova)
(1)
Predvideva se izgradnja dveh novih kablovodov, in sicer v Ivančičevi cesti in v podaljšku Srebrničeve ceste, ki nadomešča obstoječi daljnovod. Izvede se rekonstrukcija omrežja na Regentovi cesti ter na drugih potrebnih lokacijah. Odseki daljnovoda znotraj naselja Ankaran se kablirajo.
(2)
Novi vodi nizkonapetostnega omrežja, potrebni za oskrbo načrtovanega prostorskega razvoja, se izvedejo podzemno.
(3)
Kot alternativni vir pridobivanja električne energije je najustreznejša sončna energija. Uporaba sončne energije kot dodatnega vira energije je smiselna predvsem pri objektih družbene infrastrukture, športno rekreacijskih objektih ter za oskrbo individualnih gradenj. Pri umeščanju tovrstnih objektov je potrebno poskrbeti za celovito arhitekturno podobo objektov, posebno pozornost pa posvečati ohranjanju vedut. Preveri se možnost izkoriščanja toplotne energije morja, pri čemer je ta sprejemljiva le, če so njeni vplivi na okolje sprejemljivi. Z namenom zmanjšanja porabe električne energije se spodbuja energetsko varčno gradnjo.
(4)
Na območju naselja Ankaran se za potrebe ogrevanja lahko izvede toplovodno omrežje.
(5)
Energetsko zasnovo se uskladi z lokalnim energetskim konceptom, ko bo ta izdelan.
II.3.4 ZASNOVA KOMUNALNEGA IN VODNEGA GOSPODARSTVA TER VARSTVO OKOLJA
II.3.4.1 Odvodnja odpadnih voda
(grafični prikaz zasnove odvodnje odpadnih voda)
Grafična vsebina Zasnove komunikacijskega omrežja je v merilu 1:50.000 prikazana na karti 2.3 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE – ODVODNJA ODPADNIH VODA.
(zasnova odvodnje odpadnih voda – stanje)
(1)
V občini je vzpostavljeno javno kanalizacijsko omrežje, ki zagotavlja odvajanje odpadnih in padavinskih voda in se zaključi s Centralno čistilno napravo Koper v južnem delu Občine Ankaran na območju koprskega pristanišča. Čistilna naprava ima kapaciteto 84.500 PE.
(2)
Kanalizacijsko omrežje sestavljajo pretežno mešani vodi, v manjši meri pa ločeni vodi padavinskih in fekalnih voda. Večina objektov na območjih strnjene gradnje je ustrezno navezana na javno kanalizacijsko omrežje. Na omrežje je danes priključenih 78 % vseh prebivalcev, ostali prebivalci imajo greznice ali male komunalne čistilne naprave. Območja Debeli rtič – kopališče, Debeli rtič – zdravilišče, Valdoltra, Nikolaj in Sv. Katarina imajo lastna črpališča. Neurejeno odvajanje in čiščenje komunalnih voda ima manjše število uporabnikov, lociranih na območju Svete Katarine in ob Ivančičevi cesti.
(zasnova odvodnje odpadnih voda – cilj)
Vsi uporabniki imajo urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(zasnova odvodnje odpadnih voda – zasnova)
(1)
Kapaciteta obstoječe čistilne naprave zadošča za priključevanje načrtovanih območij razvoja poselitve. Načrtovane razvojne površine se lahko priključujejo na obstoječe glavne kanalizacijske vode. Neopremljena območja, predvidena za poselitev, se opremi z ločenim sistemom kanalizacijskega omrežja. Prav tako se ob rekonstrukcijah omrežja na celotnem območju občine postopno prehaja na ločen sistem. Ločen kanalizacijski sistem omogoča sekundarno rabo padavinske vode.
(2)
Na javno kanalizacijsko omrežje se priključijo območja Debeli rtič – kopališče in Debeli rtič – zdravilišče ter večja območja znotraj naselja Ankaran kot so območje bolnišnice Valdoltra, Nikolaj in območje Svete Katarine. Za priključevanje nekaterih območij bo potrebno zgraditi nova črpališča.
(3)
S kanalizacijskim omrežjem se opremi nekatera območja razpršene poselitve in območja sanacije razpršene gradnje (predvsem Razgledna pot, Cesta na Prisoje, Vinogradniška cesta, Ivančičeva cesta).
(4)
Območje Lazareta ima do priključitve na omrežje v Miljah lasten sistem za čiščenje odpadnih vod.
(5)
Na območjih razpršene poselitve, kjer opremljanje s kanalizacijo ni predvideno, mora biti glede na določbe predpisov, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadne vode, za vse stavbe zagotovljeno ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode.
(6)
Za stavbe na vplivnem območju kopalnih voda mora biti v času kopalne sezone v skladu s predpisi, ki urejajo kopalne vode, zagotovljena tudi dodatna obdelava komunalne odpadne vode. To velja za vse stavbe, ki se ne nahajajo znotraj območij poselitve opremljenih s kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo in tiste, ki se v njih nahajajo, pa njihov priklop na javno kanalizacijo iz upravičenih razlogov ni možen.
II.3.4.2 Vodo oskrba
(grafični prikaz zasnove oskrbe s pitno vodo)
Grafična vsebina Zasnove komunikacijskega omrežja je v merilu 1:50.000 prikazana na karti 2.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE – OSKRBA S PITNO VODO.
(zasnova oskrbe s pitno vodo – stanje)
(1)
Občina spada v vodo-deficitarno območje. Oskrba s pitno vodo je zagotovljena preko sistema javnega vodovoda, ki oskrbuje štiri obalne občine. Z vodo se napaja iz lastnega vodnega vira Rižane in vodnjakov Tonaži. Izdatnost tega vira še posebno v poletnih mesecih ne zagotavlja zadostnih količin vode za celovito oskrbo z vodo, saj zaradi suše upade, sočasno pa se poraba zaradi turistične dejavnosti poveča. Vodni vir je površinskega tipa, ki v poletnih mesecih ne zagotavlja nemotene oskrbe. Zato je izvedena navezava na sosednje vodovodne sisteme, ki se napajajo iz kraških in istrskih (hrvaška Istra) vodovodnih sistemov. Tudi te količine vode so omejene in nezadostne, zato obstaja nevarnost pomanjkanja vode v vodni bilanci in posledično uvedbe ukrepov za racionalno rabo vode, lahko pa tudi redukcij v dobavi vode. Danes znaša poraba vode na obali 189 l/osebo/dan, kar je v primerjavi z ostalimi regijami Slovenije primerljiva poraba.
(2)
Vodovod pokriva celotno občino, nanj so priključeni vsi uporabniki. Oskrba s pitno vodo in požarna varnost se zagotavlja s cevovodi iz smeri Barižonov (območji Vinogradniške in Razgledne pot), Kolombana (območje Pot pod Brido), Hrvatinov (območje Ivančičeve ceste), Sermina (območje naselja Ankaran, Debeli rtič in Jadranske ceste) in iz smeri Moretinov (območje Na Logu).
(3)
Pretežni del občine (območje naselja Ankaran, Debeli rtič in Jadranske ceste) se oskrbuje s cevovodom iz smeri Sermina. Cevovod poteka po Ankaranski vpadnici proti Kopru za potrebe oskrbe mesta Koper z zaledjem. Cevovod se v Bertokih napaja direktno iz magistralnega cevovoda, namenjenega za oskrbo sistemskih vodohranov vzdolž obalnega območja. Posledično Ankaran in Koper nimata sistemskega vodohrana, ki bi zagotavljal rezervo vode za požarno varovanje in uravnavanje koničnih nihanj v oskrbi ter posledično večjo avtonomijo vodooskbe.
(4)
Na celotnem območju občine je vzpostavljen hidrantni sistem za požarno varnost, vendar povsod ne zagotavlja zakonsko določenih 10 l/s.
(5)
Na območju občine je precejšnji del omrežja dotrajanega in dimenzijsko neustreznega. Problematika je največja na območjih Debeli rtič – kopališče, območje Lazaret, območje Svete Katarine, območje poselitve ob Ivančičevi cesti, območje Dolgih njiv, območje pod cerkvijo, območje Ankaran – hrib in Valdoltra.
(6)
Na območju občine ni vodnih zajetij in vodovarstvenih območij, podeljena pa so vodna dovoljenja za zajem in rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo.
(zasnova oskrbe s pitno vodo – cilj)
(1)
Zmanjšanje porabe pitne vode na prebivalca.
(2)
Sanacija obstoječih dotrajanih sistemov.
(3)
Ohranjanje popolne opremljenosti poselitvenih območjih z vodovodom.
(zasnova oskrbe s pitno vodo – zasnova)
(1)
Za celovito rešitev vodo oskrbe je potrebno problem reševati na državnem nivoju. Raziskovane so že bile možnosti akumulacije na vodnem viru Padež kot tudi povečanega odjema iz zajetja Klariči in z dovodom vode iz zajetja reke Bistrice. Ob iskanju celovite rešitve je potrebno iskati tudi nove možne vodne vire.
(2)
Občina Ankaran mora za potrebe zagotavljanja rezerve vode za požarno varnost in uravnavanja koničnih nihanj v oskrbi zagotoviti sistemski vodohran. Možna lokacija vodohrana je v Bertokih, ki se na obstoječi cevovod Ankaran–Koper naveže z novim cevovodom v trasi načrtovanega avtocestnega priključka Serminske vpadnice.
(3)
Ker obstoječa oskrba s pitno vodo ne zadošča v celoti za načrtovani razvoj poselitve, bo Občina Ankaran v skladu s svojimi možnostmi doprinesla k rešitvi problema z zmanjšanjem porabe količin pitne vode na sledeče načine:
-
prostorski razvoj je potrebno načrtovani trajnostno, kar pomeni, da načrtujemo le nujno potreben obseg stavbnih zemljišč, nujen za kvaliteten razvoj lokalne skupnosti,
-
vzpostavi se take pogoje za gradnjo, da se lahko čim večja količina padavinskih vod zadržuje in porablja za sekundarne namene, predvsem za namakanje in zalivanje,
-
izgube pitne vode se dodatno zmanjša z rednim vzdrževanjem omrežja,
-
uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja uporabljene vode,
-
porabo pitne vode na prebivalca se zmanjšuje z osveščanjem.
(4)
Dotrajane in dimenzijsko neustrezne dele omrežja je potrebno sanirati ter na več mestih dograditi. Za nekatera od teh območij so projekti že izdelani.
(5)
Načrtovana območja poselitve se iz vidika tehničnih zmogljivosti sistema lahko priključujejo na obstoječo infrastrukturo za oskrbo z vodo.
II.3.4.3 Zbiranje odpadkov
(zasnova zbiranja odpadkov – stanje)
Letno se v Občini Ankaran zbere 1.700 ton odpadkov, v 60 zbiralnicah ločenih frakcij (ekoloških otokih) pa se zbere 1.000 ton gospodinjskih odpadkov. Zbirni center za ravnanje z odpadki je umeščen na območju Sermina. V Občini Ankaran ni centra za ravnanje z odpadki, zato se tej zbirajo in odvažajo iz občine. Danes se na območju obale zbere 56 % odpadkov kot ločeno zbrani odpadki.
(zasnova zbiranja odpadkov – cilj)
Dvig procenta ločeno zbranih odpadkov na več kot 60 %.
(zasnova zbiranja odpadkov – zasnova)
(1)
Ravnanje z odpadki v občini bo sledilo državnim in evropskim strateškim usmeritvam ravnanja z odpadki. Količine komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja posameznih vrst odpadkov ter ustreznim ozaveščanjem prebivalstva.
(2)
Zbiralnice ločenih frakcij je treba praviloma urediti v stanovanjskih območjih, pa tudi ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih. Na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja je treba urediti zbiralnico na vsakih 500 prebivalcev.
II.4 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA TER DOLOČITEV OKVIRNIH OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE
(grafični prikaz zasnove območja naselja, določitev območij razpršene gradnje in razpršene poselitve)
(1)
Grafična zasnova območja naselja, določitev območij razpršene gradnje in razpršene poselitve je v merilu 1:50.000 prikazana na karti 3 ZASNOVA OBMOČJA NASELJA, DOLOČITEV OBMOČIJ RAZPRŠENE GRADNJE IN RAZPRŠENE POSELITVE.
(2)
Koncept zasnove območja naselja, določitev območij razpršene gradnje in razpršene poselitve:
&fbco;binary entityId="15c77b87-e309-4a30-8db4-c56f447c66ea" type="png"&fbcc;
II.4.1 DOLOČITEV NASELIJ, OBMOČIJ RAZPRŠENE GRADNJE IN DRUGIH OBMOČIJ STRNJENE POSELITVE
(določitev naselij, območij razpršene gradnje in drugih območij strnjene poselitve – stanje)
V Občini Ankaran je zgolj eno naselje. Druga območja poselitve so strnjena poselitvena območja različnih dejavnosti (kot na primer turizem, družbene dejavnosti, šport in rekreacija), umeščena pretežno v obalnem pasu. Območja razpršene gradnje so predvsem na območju Kolombini, vzdolž vzhodnega dela Jadranske ceste in ob Vinogradniški cesti. Ob Jadranski cesti sta umeščeni tudi dve območji organizirane stanovanjske gradnje izven naselja Ankaran (Sončno naselje in Oltra). V zaledju se pojavljajo območja razpršene gradnje, ki pa se prostorsko ne navezujejo na naselje Ankaran. Veliko območje poselitve za namen prometa predstavlja območje koprskega pristanišča.
(določitev naselij, območij razpršene gradnje in drugih območij strnjene poselitve – cilj)
(1)
Razvoj poselitve se usmerja v naselje Ankaran, kjer se omogoča dvig števila prebivalcev občine na 5000.
(2)
Razpršena gradnja se sanira.
(določitev naselij, območij razpršene gradnje in drugih območij strnjene poselitve – zasnova)
(1)
Nova območja poselitve se usmeri v naselje Ankaran. Ureditveno območje naselja je določeno na podlagi urbanističnega načrta. Območja stavbnih površin za različne dejavnosti se načrtujejo na podlagi urbanističnega načrta.
(2)
Strnjena poselitvena območja izven naselja se razvijajo znotraj obstoječih stavbnih zemljišč. Novih stavbnih površin se načeloma ne vzpostavlja.
(3)
Območja razpršene gradnje se ne širijo, obstoječa območja se sanirajo.
(4)
Dejavnost pristanišča za mednarodni promet v Kopru se na območju Občine Ankaran razvija na podlagi DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Dejavnosti, ki so načrtovane na območjih DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, za katera ta določa, da so namenjene potrebam lokalne skupnosti, se uskladijo s strateškim izhodiščem in ciljem prostorskega razvoja občine določene s tem OPN.
II.4.2 DOLOČITEV OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE
(določitev območij razpršene poselitve – stanje)
Območja razpršene poselitve se nahajajo v celotnem zalednem krajinskem območju, mestoma pa tudi v obalnem pasu in celo znotraj DPN za mednarodno pristanišče. Primerkov ohranjenih tradicionalnih stanovanjskih stavb s tipično arhitekturno strukturo in oblikovanjem je na območju Občine Ankaran malo in so razpršeni po vsem območju. Primeri delno ohranjenih stanovanjskih stavb z elementi avtohtone arhitekture so veliko bolj pogosti, ravno tako pa razpršeni po celotnem območju občine. Nekaj objektov, zgrajenih pred letom 1967, ni ohranilo elementov avtohtone arhitekture.
(določitev območij razpršene poselitve – cilj)
Razpršena poselitev se ohranja.
(določitev območij razpršene poselitve – zasnova)
Razpršeno poselitev je potrebno ohranjati kot krajinsko prepoznaven vzorec poselitve.
II.5 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE
II.5.1 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO
II.5.1.1 Razvoj dejavnosti
(grafični prikaz razvoja dejavnosti)
Grafični prikaz razvoja dejavnosti je v merilu 1:50.000 prikazan na karti 5 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ IN RAZVOJ DEJAVNOSTI.
(razvoj dejavnosti)
(1)
Razvoj dejavnosti se poskuša v čim večji meri umeščati v že zgrajeno tkivo naselij, ko pa to ni možno, se aktivira druge prostorske rezerve. Z razmestitvijo se omogoča prepletanje različnih dejavnosti, ki pa ne smejo biti konfliktne med seboj.
(2)
V naselju Ankaran se prednostno načrtuje razvoj sledečih dejavnosti:
-
bivanje – na območjih severno od Jadranske ceste,
-
družbene dejavnosti (kulturne, zdravstvene, izobraževalne, upravne, socialne, religiozne in druge družbene dejavnosti, kamor se umešča objekte za naštete namene, med drugim pokopališče, varstvo starejših občanov, glasbeno šolo, dvorano za prireditve, ambulante in podobno) – na območjih centra Ankarana od šole do obale,
-
zdravstvena dejavnost – Ortopedska bolnišnica Valdoltra,
-
oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti – center Ankarana,
-
športno rekreacijskih dejavnosti – na območju Svete Katarine,
-
turizma – na območju Nikolaj.
(3)
V priobalnem pasu je umeščanje novih površin za bivanje prepovedano. Dejavnosti se primarno umešča v obstoječ stavbni fond. Znotraj obstoječih poselitvenih površin se prednostno spodbuja razvoj sledečih dejavnosti:
-
razvoj zdraviliške dejavnosti – Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič,
-
razvoj športno rekreacijskih dejavnosti kot so kampiranje, kopališča – vzdolž obale,
-
razvoj turistične dejavnosti – kopališče Debeli rtič, Lazaret,
-
razvoj družbenih dejavnosti – Študent.
(4)
V zalednem delu se ne umešča novih stanovanjskih površin, razen izjemoma zaradi sanacije. Omogoča se zadovoljevanje razvojnih potreb obstoječih ustreznih gradenj. Prednostno se spodbuja razvoj sledečih dejavnosti:
-
kmetijstvo, predvsem oljkarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo,
-
turizem, pri čemer se dejavnost, če potrebuje stavbe, umešča prvotno v obstoječ stavbni font, najbolje v objekte razpršene poselitve,
-
pohodništvo, kolesarstvo in druge oblike rekreacije,
-
gozdarstvo na način ohranjanja naravne gozdne krajine.
(5)
Dejavnost pristanišča za mednarodni promet v Kopru se ohranja in razvija na območju določenem z DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Dejavnosti, ki so v DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru lokalnega značaja, predvsem dejavnosti športa in rekreacije, se uskladijo s potrebami Občine Ankaran.
II.5.1.2 Razvoj naselja Ankaran in drugih poselitvenih območij
(grafični prikaz razvoja naselja Ankaran in drugih poselitvenih območij)
Grafični prikaz razvoja naselja Ankaran in drugih poselitvenih območij je v merilu 1:50.000 prikazan na karti 4.1 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO.
(razvoj naselja Ankaran)
Razvoj naselja vključuje notranji razvoj naselja, prenovo in širitev. Notranji razvoj naselja in prenova imata prednost pred širitvijo naselja. Območja notranjega razvoja naselja so površine, kjer se s prenovo, sanacijo, oziroma racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč in ob skrbi za ohranjanje kvalitetne urbane in arhitekturne dediščine zagotavlja kvalitetnejše bivalne razmere. Območja prenove so območja ali površine, na katerih se izvaja celovita prenova ali delna prenova. Območja širitve naselja so površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja.
(razvoj naselja Ankaran z notranjim razvojem in prenovo)
Razvoj naselja Ankaran se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta. Razvojne potrebe se zadovoljuje pretežno z notranjim razvojem in prenovo. Predvideva se širitev stavbnih površin v obsegu približno 5,5 ha za potrebe bivanja, kar zagotavlja rast števila prebivalcev Ankarana na 5000.
-
Območja stanovanjske gradnje v naselju Ankaran – Površine za stanovanja se zagotavljajo z aktiviranjem obstoječih nezazidanih ali slabo izrabljenih stavbnih površin za stanovanjsko gradnjo ter delno s širitvijo stavbnih površin na robnih območjih naselja Ankaran severno od Jadranske ceste, s čimer se skupno omogoči 16 ha površin za novogradnje. Za obsežnejša območja nezazidanih stavbnih površin za potrebe stanovanjske gradnje se izdelajo OPPN, na podlagi teh pa se območja komunalno opremijo. Za potrebe zagotavljanja stanovanjske gradnje se predvidita tudi dve širitvi območij stavbnih zemljišč, obe na vzhodnem delu naselja. Širitev tik ob Jadranski cesti omogoča tudi boljšo izrabo sicer neustrezne gostote stanovanjskega območja.
-
Ankaran center – jedro bo s prenovo obstoječe grajene strukture, programsko nadgradnjo in preoblikovanjem parternega prostora, vključno z ukinitvijo parkirišča, postalo srce naselja in prepoznaven prostor druženja prebivalcev in obiskovalcev. Z urbanističnimi elementi (kot so centralna promenada, ki steče proti morju, preoblikovanje Jadranske ceste in drugo) in arhitekturnim preoblikovanjem parternega prostora se izoblikuje identiteta mesta. Izgradi se garažna hiša. V jedro se umeščajo predvsem družbene, storitvene in oskrbne funkcije. Za ureditev območja se izvede javni natečaj, na podlagi katerega se izdela OPPN.
-
Ankaran center – obala – za območje se izvede prenova. Ohrani se krajinski, parkovni karakter prostora, v katerega se vnese redko zazidavo javnih objektov. Površine morajo biti odprte, ne ograjene in dostopne vsem prebivalcem. Zagotavljajo se javno dostopne centralna promenada, parkovne površine, obalna promenada in celoten obalni pas. Iz območja se umika dejavnost turizma, umeščajo pa se centralne funkcije. Dovoljene dejavnosti: družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti ter gostinstvo. Za ureditev območja se izvede javni natečaj, na podlagi katerega se izdela OPPN.
-
Območje Nikolaj – s prenovo se aktivira območje Nikolaj, kamor se umešča turistične funkcije. Ohrani se krajinski, parkovni karakter prostora, v katerega se mestoma vnese redko zazidavo objektov. Posebno pozornost se nameni samostanu Sv. Nikolaja, ki ga je treba znotraj območja bolje izraziti ter ga funkcionalno in programsko bolje navezati na širši prostor. Površine morajo biti odprte, ne ograjene in dostopne vsem prebivalcem. Zagotavlja se javno dostopna obalna promenada, parkovne površine in celoten obalni pas. Za ureditev območja se izvede javni natečaj, na podlagi katerega se izdela OPPN.
-
Sveta Katarina – Z aktiviranjem obstoječih neizkoriščenih stavbnih zemljišč in prenovo obstoječega grajenega prostora se nadgradi slabo izrabljeno območje za šport in rekreacijo na Sveti Katarini. Območje se nadgradi v pomemben športni center, ki zadovoljuje potrebe lokalnih prebivalcev ter potrebe športnega turizma. Za ta namen se vzpostavi potrebna športna in nastanitvena infrastruktura s spremljajočim programom. Območje je potrebno komunalno sanirati ter ga celovito urediti. Območje je eno od vstopnih točk v mesto, zato se navezuje na kolesarske in peš poti ter kopenski in morski JPP ter nudi parkirišče. Dovoljene dejavnosti: športno rekreacijske dejavnosti, gostinstvo in turizem, razvedrilne dejavnosti, izobraževanje, promet, trgovina, storitvene dejavnosti. Za ureditev območja se izvede javni natečaj, na podlagi katerega se izdela OPPN.
-
Ortopedska bolnišnica Valdoltra – S širitvijo stavbnih površin in aktiviranjem obstoječih neizkoriščenih stavbnih površin na zahodni strani obstoječih bolnišničnih objektov se zagotovi razvoj Ortopedske bolnišnice Valdoltre. Širitev pozidave proti parku na vzhodu je omejena skladno z varstvenim režimom kulturne dediščine in varstva naravne vrednote. V območje se umešča zdravstvena dejavnost s potrebnimi spremljajočimi dejavnostmi. Omogoči se javno dostopnost parka in alternativna prehodnost celotne obale. Za ureditev območja širitve (AO-02) se izdela OPPN.
-
Pokopališče – Z aktiviranjem obstoječih neizkoriščenih stavbnih površin se omogoči ureditev pokopališča. Pokopališče se umešča na vzhodni rob naselja, ob Oljčno pot. Ob vzpostavitvi pokopališča na tej lokaciji je treba nujno zagotoviti boljšo dostopnost tako za motorni (predvsem javni potniški promet) kot peš in kolesarski promet. V značaj pokopališča naj bo parkovni. Za ureditev območja se izvede javni natečaj.
(strnjena območja dejavnosti na poselitvenih površinah izven naselja Ankaran)
Strnjena območja različnih dejavnosti na poselitvenih površinah izven naselja Ankaran, ki se pojavljajo pretežno v obalnem pasu, se razvijajo znotraj obstoječih prostorskih rezerv, z zgoščevanjem. Stavbna območja se ne širijo, lahko pa se krčijo. Prostori med območji ostajajo v primarni rabi. Nekatera območja dejavnosti se morajo sanirati. Razvoj območij je obravnavan v strokovnih podlagah za poselitev in krajinskem načrtu.
-
Jadranska cesta je nosilka prometnega povezovanja. S celostnim oblikovanjem cestnega profila, vzpostavitvijo parkovno urejenega zelenega pasu, mikro-ambientov, uvedbo oblikovanih vstopov, ki bodo pogojevali tudi sekvenčno oblikovanje ceste bo Jadranska cesta postala tudi pomembna nosilka bivanjske kakovosti in oblikovne podobe občine. Na odseku skozi Ankaran center – jedro je potrebno rešitev prečkanja centralne promenade in Jadranske ceste iskati z javnim natečajem.
-
Lazaret –območjepredstavljavstopno točko v občino in državo, zato ga je potrebno oblikovati s posebno pozornostjo. V območje se umešča P+R z navezavami na kopenski in morski JPP ter kolesarsko in obalno povezavo. Dovoljene dejavnosti: gostinstvo in turizem, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, promet, trgovina. Za ureditev območja je potrebno izdelati OPPN, lahko pa se izvede tudi javni natečaj oziroma izdelajo variantne strokovne rešitve.
-
Debeli rtič – kopališče in eko resort – območje ima vlogo vstopne točke v krajinski park Debeli rtič, ob tem se vanj umešča nadstandardno trajnostno obliko turizma. Območje se celovito programsko in oblikovno prenovi ter komunalno sanira. V območje se umešča skupne objekte z informativno prezentacijskim in turističnim programom, nastanitvene objekte pa v obliki ekološkega glamuroznega kampiranja (glamping) in drugih ekoloških mobilnih nastanitvenih kapacitet s skupnimi servisi, kopališčem, športnimi igrišči in parkom. Avtokamp se ukine. Obseg in namembnost stavbnih površin se zmanjša, smiselno se prilagodi novi vsebini. Zagotavlja se odprtost prostora in prehodnost obale. Dovoljene dejavnosti: gostinstvo in turizem, kulturne, izobraževalne, rekreacijske in športne dejavnosti. Za ureditev območja se izvede javni natečaj, na podlagi katerega se izdela OPPN.
-
Debeli rtič – zdravilišče – območje mladinskega zdravilišča. V območje se umeščajo objekti mladinskega zdravilišča, ki obsegajo zdraviliške in zdravstvene vsebine, nastanitvene kapacitete za potrebe zdravilišča, notranje in zunanje športne objekte in druge spremljajoče vsebine ter park, kopališče in pristanišče. Dovoljene dejavnosti: zdravstvo in socialno varstvo, gostinstvo, športno rekreacijske dejavnosti. Omogoči se javno dostopnost območja, zagotavlja se odprtost prostora na parkovnem delu in prehodnost obale. Parkovne površine se ohranjajo.
-
Študent – območje je sestavljeno iz dveh enot, ki sta umeščeni severno in južno od Jadranske ceste. Enota severno od ceste naj se celovito oblikovno in funkcionalno prenovi. Enota južno od ceste je območje kampa. Gradnje stavb niso dovoljene. Zagotavlja se odprtost prostora, dostop do obale, ustrezno povezanost obeh enot preko Jadranske. Parkovne površine se ohranjajo. Dovoljene dejavnosti: družbene dejavnosti, predvsem šolstvo s spremljajočimi dejavnostmi. Za ureditev območja je potrebno izdelati variantne strokovne rešitve
-
pristanišče za mednarodni promet – razvija se znotraj prostorskih možnosti in v skladu s pogoji določenimi z DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Ureditvena območja DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, na katerih so načrtovane prostorske ureditve za potrebe lokalne skupnosti, se prilagodijo strateškim izhodiščem in ciljem prostorskega razvoja občine.
II.5.1.3 Urbanistično oblikovanje naselja Ankaran
(grafični prikaz urbanističnega oblikovanja naselja Ankaran)
(1)
Grafični prikaz urbanističnega oblikovanja naselja Ankaran je v merilu 1:50.000 prikazan na karti 4.1 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO.
(2)
Koncept urbanističnega oblikovanja naselja Ankaran:
&fbco;binary entityId="bacf695e-7987-47ae-857f-e662f50eacad" type="png"&fbcc;
(urbanistično oblikovanje naselja Ankaran – stanje)
Ankaran po mestni strukturi in oblikovanju javnih površin ne sodi med prepoznavna naselja z izrazito identiteto. Oblikovanje javnih površin in grajenega tkiva je revno. Ključna pomanjkljivost Ankarana je neizraznost, slabo oblikovanje in zasedenost centra z avtomobili ter mentalna, vizualna, fizična in programska ločenost območja ankaranske obale od območja ankaranskega centra naselja. Za stanovanjska območja je značilna gosta, strnjena pozidava ter posledično pomanjkanje odprtih javnih površin, neustrezno oblikovanje cestnih profilov in slaba orientacija. Dejavnosti je malo. Za območje obale znotraj Ankarana je značilna redka zazidava turističnih objektov in objektov z javno funkcijo, potopljenih v ozelenjen, parkovno oblikovan prostor. Zeleni prostori mesta so večinoma ograjeni in slabo dostopni. Dostop do obale ni zagotovljen, prav tako ne prehodnost obale med krajnima dela naselja bolnišnico Valdoltra in območjem rekreacije na Sveti Katarini.
(urbanistično oblikovanje naselja Ankaran – cilji)
Urbanistično arhitekturno oblikovanje Ankarana naj bo usmerjeno v artikuliranje prepoznavnega, trajnostno naravnanega obmorskega naselja z visoko kvaliteto bivanja. Da bi kar najbolje izkoristili potenciale in razvojne potrebe je treba pri nadaljnjem razvoju posebno pozornost nameniti naslednjim pomembnim ciljem:
-
izboljšanje oblikovne podobe in prepoznavnosti naselja, s poudarkom na prenovi jedra in vzpostavitvi povezave obala-jedro-zaledje,
-
vzpostavitev in prenova programskih jeder (center, obala), uvedba novih dejavnosti,
-
ohranitev različnih karakterjev območij Ankaran naselje (nad Jadransko cesto) in Ankaran obala (pod Jadransko cesto),
-
izboljšanje dostopnosti in orientacije z odpiranjem in prepoznavnim oblikovanjem zelenih in grajenih javnih površin,
-
izboljšanje orientacije z vzpostavitvijo hierarhije prometnih povezav in oblikovanjem cestnih profilov,
-
izraziti obstoječe in oblikovati nove pomembne in prepoznavne grajene strukture (jedro, nove soseske, objekti znotraj Ankaran center – obala ...),
-
ohranitev pestre kulturne krajine na robovih naselja.
(urbanistično oblikovanje naselja Ankaran – zasnova)
(1)
Območje naselja Ankaran je razdeljeno na dve morfološki enoti Ankaran naselje in Ankaran obala, ki ju razmejuje Jadranska cesta. Povezuje ju močna funkcionalna in programska povezava – centralna promenada. Enote Ankaran center – naselje, centralna promenada in Ankaran center – obala tvorijo srce Ankarana. Jedro naselja objemajo stanovanjska območja na vzhodnem in zahodnem bregu. Območje Ankaran obala se zaključi na zahodu z bolnišnico Valdoltra, na vzhodu pa z območjem športa in rekreacije na Sv. Katarini.
(2)
Prepoznavni urbanistični elementi Ankarana so:
-
Ankaran center – naselje: s prenovo postane osrednji prostor prepoznaven trg, prostor druženja prebivalcev in obiskovalcev,
-
Ankaran center – obala in območje Nikolaj (območje Adria Ankaran): s programsko prenovo se ob promenado vnese redko zazidavo javnih objektov, ohrani se krajinski, parkovni karakter prostora, odprtost in javno dostopnost, center se podaljša do obale,
-
Jadranska cesta: s celostnim oblikovanjem cestnega profila bo postala tudi pomembna nosilka bivanjske kakovosti in oblikovne podobe mesta,
-
centralna promenada: ključna povezava naselja v smeri sever–jug, ki povezuje različne prostorske sisteme (morje, naselje, zaledje) tako fizično kot mentalno, glavna sprehajalna os naselja,
-
obalna pot ob morju in Pot zelenih klinov v zaledju: postaneta nosilki peš povezav naselja v smeri vzhod–zahod na ostali prostor občine, tako ob morju kot v zaledju,
-
gozdni zeleni klini in kulturna krajina zaledja ter morje z obalo: ohranja se kot prepoznaven krajinski okvir naselja.
(3)
Koncept strukture poselitve Ankarana:
-
V širšem središču naselja se ohranjajo sedanja struktura in morfologija pozidave, pri čemer se jedro naselja prenovi ter nameni prepoznavnim javnim objektom. Pomembna je predvsem prenova parterja, javnih in skupnih površin, ki naj poudari mestnost tega območja.
-
Jedro naselja obkroža stanovanjska gradnja. V neposredni bližini jedra, na njegovi zahodni in severni strani se nahaja večstanovanjska pozidava srednjega in velikega merila. Stanovanjska pozidava se od tu radialno širi iz centra po zahodnem in vzhodnem pobočju, kjer se nahajajo območja prostostoječe pozidave, organizirane prostostoječe pozidave in individualne strnjene pozidave. V nova, razvojna območja na robovih strnjenega dela naselja se umešča kakovostno zasnovane soseske srednje gostote (120–140 preb./ha) z ustrezno oblikovanimi javnimi površinami. Tipološko so to lahko večstanovanjske gradnje manjših gabaritov ali nizka strnjena individualna pozidava.
-
V območje Ankaran center – obala in Nikolaj, južno od Jadranske ceste, se umešča točkovno razporejeno zazidavo specifične tipologije srednjega merila. Območje naj ostane intenzivno ozelenjeno in parkovno urejeno. Na enak način se umešča tudi nove objekte na Sveti Katarini in Valdoltri. Počitniške stavbe v nizu na območju Nikolaj se ohranja.
-
V naselje Ankaran ni primerno umeščanje objektov velikega merila.
II.5.1.4 Sanacija in prenova razpršene gradnje
(grafični prikaz sanacije in prenove razpršene gradnje)
Grafični prikaz sanacije in prenove razpršene gradnje je v merilu 1:50.000 prikazan na karti 4.1 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO.
(sanacija in prenova razpršene gradnje)
(1)
Za razpršeno gradnjo je večinoma značilna tako oblikovna kot komunalna degradiranost.
(2)
Območja razpršene gradnje na Kolombinih, ob južnem delu Vinogradniške ceste, vzdolž vzhodnega dela Jadranske ceste in ob poti na Brido se sanira. Območja se na podlagi prostorskih izvedbenih pogojev sanirajo iz vidika racionalnejše rabe prostora, zmanjšanja vizualne degradacije z oblikovno sanacijo in iz vidika opremljenosti z infrastrukturo. Spodbuja se skladnost z avtohtonim oblikovanjem, predvsem pri uporabi materialov in pri principih zraščanja objektov. Na območjih se vzpostavi manjkajoče ali sanira neustrezno kanalizacijsko omrežje. Območja se z ločenimi peš potmi v zaledju ali pločniki vzdolž obstoječih prometnic poveže z naseljem Ankaran ter postajališči javnega potniškega prometa, posredno tudi s kolesarskim omrežjem. Sanira se cestna infrastruktura.
(3)
Območji organizirane stanovanjske gradnje izven naselja Ankaran (Oltra in Sončno nabrežje) se sanirata na način, da se vzpostavijo ustrezne peš in kolesarske povezave na naselje Ankaran. Z ustrezno umestitvijo postajališč se območji vključita v mrežo javnega potniškega prometa. Ohranjajo se javne utrjene in zelene površine znotraj obeh območij. Območji se ne zgoščata in širita.
II.5.1.5 Ohranjanje razpršene poselitve