3173. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Naklo
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2, 27/08 - odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 - odl. US: U-I-427/06-9), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 ZVO-1-UPB1, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08, 70/08 in 108/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB4, 29/07, 58/07, 16/08, 17/0 in 76/08), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 90/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP), 35. člen Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), 3. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08) 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Naklo (UVG, 16/01) ter 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) je Občinski svet Občine Naklo na 21. seji dne 19. 5. 2010 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Naklo
(1)
Ta odlok ureja oskrbo s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Naklo (v nadaljevanju: občina), tako, da določa:
-
vodovodno omrežje, objekti in naprave,
-
opremljenost naselij z vodovodom,
-
oskrbovalne standarde javne službe,
-
prenos zasebnih vodovodov v last občine,
-
meritve in obračunavanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo,
-
prekinitev dobave pitne vode,
-
nadzor in določbe o sankcijah,
-
prehodne in končne določbe.
(2)
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) o izvedbi in uporabi vodovoda na območju Občine Naklo.
-
zagotavljanje oskrbe s pitno vodo z izvajanjem javne službe,
-
uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
-
zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08) - v nadaljnjem besedilu: pravilnik, in sicer:
-
pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
-
obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo,
-
odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi,
-
javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih,
-
infrastruktura javne službe je infrastruktura za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo,
-
sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov,
-
sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture,
-
primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura,
-
transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda,
-
lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo,
-
zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo,
-
javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe,
-
oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod,
-
hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke,
-
interno vodovodno omrežje in naprave je tisto, ki je v lasti uporabnika,
-
vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi,
-
obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda,
-
interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode,
-
cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine, vodarine, stroškov vodnih povračil in števnine,
-
omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine ter se uporabnikom zaračuna v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3,
-
vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja GJS in se obračunava uporabnikom mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode,
-
vodna povračila se obračunavajo uporabnikom mesečno v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila,
-
števnina je plačilo storitve za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo in posodabljanje obračunskih vodomerov,
-
upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom,
-
obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja,
-
predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke,
-
vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo,
-
obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi pravilnika,
-
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture,
-
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora.
4. člen
(uporaba storitev javne službe)
(1)
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2)
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
-
iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
-
je namen rabe vode proizvodnja pijač,
-
se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
-
se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč,
-
se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3)
Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
(4)
Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe (v nadaljevanju: upravljavci) v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo, (v nadaljevanju: Pravilnik), Pogodbo o najemu javne infrastrukture in izvajanju gospodarske javne službe (v nadaljevanju: Pogodba o najemu) in tem odlokom.
5. člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
(1)
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2)
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
(3)
Občina pred sprejemom OPN preveri možnost priklopa na javni vodovod za vsako obravnavano zemljišče.
6. člen
(način izvajanja javne službe)
(1)
Občina zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja.
(2)
Na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan, se izvajanje javne službe zagotavlja z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava.
II. Upravljanje vodovodov
7. člen
(določitev upravljavca vodovoda)
(1)
Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.
(2)
S storitvami javne službe v javnem podjetju se oskrba s pitno vodo izvaja preko upravljavca Javnega podjetja Komunala Kranj, d.o.o.
(3)
Svet Občine Naklo lahko javno službo oskrbe s pitno vodo z odlokom prenese neposredno na zadružne ali druge organizacijske oblike uporabnikov javnih dobrin, kadar to narekuje lokacijska pogojenost ali potrebe lokalnega prebivalstva pod pogoji, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi.
(4)
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(5)
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(6)
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
8. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)
(1)
Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje).
(2)
Vodno dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti ali lasti pravne osebe javnega prava, ki jo je ustanovila občina oziroma več občin.
(3)
Vodno dovoljenje pridobi občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni opravljanju storitev javne službe.
9. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)
(1)
Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2)
Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
(3)
Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik oziroma lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.
(4)
Če je stavba, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod šesta stanovanjska stavba ali stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je občina določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda.
(5)
Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega odloka ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.
(6)
Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena ministrstvo izda vodno dovoljenje občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni vodovod v skladu z določbami pravilnika oskrba s pitno vodo izvajati v obliki storitev javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m3 pitne vode na dan.
(7)
V primeru iz prejšnjega odstavka mora občina za upravljavca vodovoda določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega vodovoda pa pridobi status objektov in opreme javnega vodovoda.
10. člen
(evidenca upravljavcev in vodovodov)
(1)
Občina mora voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov, ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu.
(2)
Upravljavci vodovodov morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati pristojnemu ministrstvu.
(3)
Evidenca o vodovodih vsebuje podatke o:
-
oskrbovalnemu območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnemu območju,
-
tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda,
-
vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod,
-
pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj,
-
rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe,
-
letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe.
III. Vodovodno omrežje, objekti in naprave
(1)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave so lahko javni, zasebni ali interni.
(2)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.
(3)
V primeru, ko se gradi ali je že izgrajen sekundarni vodovod za dva ali več objektov po zasebnem zemljišču, je potrebno upravljavcu zagotoviti služnost in vpis v zemljiško knjigo. Kolikor ni pridobljena služnost, je ta vodovod internega značaja.
(4)
Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
-
magistralno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo več občinam ali regiji (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, transportni vodovodi),
-
primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo eni občini (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja),
-
sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka),
-
ostala oprema in naprave za upravljanje in nadzor.
(5)
Zasebno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
-
primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja),
-
sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka).
(6)
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so:
-
vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z obračunskim vodomerom in z vsemi vgrajenimi elementi.
12. člen
(vzdrževanje in izvajanje del na javnem vodovodu)
(1)
Izvajalec vzdrževalnih del na javnem vodovodu je upravljavec.
(2)
V primeru izvajanja obnovitvenih del in novogradenj je upravljavec dolžan izvajati upravljavski nadzor v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, investitor ali izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.
(3)
V primeru obnove in novogradnje na javnem vodovodu, so priključki v cestnem telesu in prevezava na obstoječi vodovodni priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev.
(4)
Vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru izvaja ali izvaja nadzor upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika.
(5)
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti:
-
če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo,
-
če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
-
v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture,
-
če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom,
-
oziroma najkasneje, ko doseže starost 50 let.
(6)
Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.
IV. Opremljenost naselij z vodovodom
(1)
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.
(2)
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
-
izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan,
-
upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
(3)
Na poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij.
(4)
Če je hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe.
(5)
Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.
14. člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1)
Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
(2)
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
15. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-
oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
-
je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
(3)
Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
16. člen
(priključitev stavb na javni vodovod)
(1)
Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami pravilnika in tega odloka.
(2)
Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3)
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
(4)
Uporabnik mora pred priključitvijo stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca.
17. člen
(priključek stavbe na javni vodovod)
(1)
Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
(2)
Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
18. člen
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)
(1)
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.
(2)
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(3)
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.
(4)
Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.
(5)
V primeru izvajanja obnovitvenih del in novogradenj mora izvajalec zagotavljati pet letno garancijo na vse vgrajene materiale.
19. člen
(stalen ali začasen priključek)
(1)
Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom in pogoji soglasja upravljavca.
(2)
Upravljavec je dolžan izdelati priključek najkasneje v 30 dnevih od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz prvega odstavka tega člena in poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca.
(3)
Upravljavec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da so bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot to določa Tehnični pravilnik.
(4)
Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen.
(5)
Vsaka sprememba dimenzije priključka se ne obravnava kot nov priključek.
(6)
Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega priklopa je uporabnik dolžan pridobiti soglasje v skladu z 22. členom tega odloka.
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz pravilnika in tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz 7. in 9. člena tega odloka.
V. Viri financiranja javne službe
Javna služba se financira iz:
-
cene storitev javne službe,
-
proračunskih sredstev občine,
22. člen
(upravni postopki - javna pooblastila)
(1)
Upravljavec opravlja na območju občine v okviru storitev javne službe naslednje naloge:
-
izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
-
izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
-
izdaja soglasja za priključek.
(2)
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a)
k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
-
situacijo obstoječega stanja,
