38. člen
(ograje)
(1)
Ograje so:
-
medsosedska ograja: namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo stanovanjskega objekta, vrta, dvorišča ipd., zaradi zagotavljanja zasebnosti. V območjih namenske rabe SSea, SSeb, SSv, SB, CU, CD in BT so dovoljene žive meje, transparentne kovinske, zidane, lesene in žične ograje. V območjih namenske rabe SK, SP, ZV in A so dovoljene transparentne lesene ograje in žive meje, lahko v kombinaciji z žično mrežo na notranji strani parcele. Višina ograje je največ 1,20 m oziroma ob izvozih največ 0,80 m; v makroenoti Zaplana največ 1,00 m oziroma ob izvozih največ 0,80 m;
-
varovalna ograja: namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in proizvodnih objektov, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost. Dovoljene so transparentne kovinske in žične ograje, višine največ 3,00 m;
-
igriščna ograja: namenjena razmejitvi športnega igrišča od javne ali druge površine. Dovoljene so transparentne žične ograje, višine največ 3,00 m;
-
pokopališka ograja: namenjena označevanju območja pokopališča. Dovoljene so ograje v obliki žive meje z žično mrežo in zidane ograje višine največ 2,00 m;
-
protihrupna ograja: namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino. Postavitev protihrupne ograje je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ali na podlagi določil OPPN. Pri določitvi lokacije, oblike in dimenzij protihrupne ograje je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi prostora. Višina protihrupne ograje je največ 2,20 m.
(2)
Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč ni dovoljeno, razen za potrebe kmetijstva, gozdarstva, vojske, zaščite in reševanja ter objektov in naprav GJI.
(3)
V območju naselbinske kulturne dediščine so ograje dovoljene na podlagi soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. V ostalih območjih kulturne dediščine je dovoljena ograja iz naravnih materialov ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo. Velikosti in oblike ograj so lahko drugačne, če pristojen organ za varstvo kulturne dediščine, tako zahteva.
(4)
Ograja je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.
(5)
Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(6)
Vstopna in uvozna vrata ograje se obvezno odpirajo proti parceli, namenjeni gradnji, in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.
(7)
Med javno površino in ograjo ali zapornico je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(8)
Dopustne lokacije ograj glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.