1163. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 24. redni seji dne 3. 4. 2014 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
(1)
OPN obsega tekstualni in grafični del ter priloge. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2)
Tekstualni del OPN vsebuje naslednja poglavja:
-
strateški del: izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, zasnova prostorskega razvoja občine in usmeritve za prostorski razvoj občine, zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj v krajini in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,
-
izvedbeni del: splošni prostorski izvedbeni pogoji, prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo in posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora,
-
priloga 1: Preglednica dopustnosti pomožnih objektov, ograj, podpornih zidov, urbane opreme, objektov za oglaševanje, spominskih obeležij ter telekomunikacijskih objektov in naprav glede na podrobnejšo namensko rabo prostora,
-
priloga 2: Posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora,
-
priloga 3: Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).
(3)
Grafični del OPN vsebuje grafične prikaze na državnih geodetskih podlogah, in sicer:
-
Zasnova prostorskega razvoja (karta1),
-
Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometne infrastrukture (karta 2.1),
-
Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture (karta 2.2),
-
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje in prikazi območij razpršene poselitve (karta 3),
-
Usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini (karta 4),
-
Pregledna karta Občine Vrhnika z razdelitvijo na liste,
-
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,
-
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
-
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture,
-
Prostorsko ureditveni pogoji za območje Mokrice (VR_2107, VR_1311, VR_1674),
-
Ureditvena situacija zemljiške parcele 1820/1, k.o. Vrhnika.
-
izvleček iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije,
-
prikaz stanja prostora,
-
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
-
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
-
obrazložitev in utemeljitev OPN,
2. STRATEŠKI DEL OPN VRHNIKA
2.1 Vsebina strateškega dela OPN Vrhnika
Strateški del OPN podaja strateške usmeritve za razvoj poselitve, infrastrukture in krajine. Je temeljni okvir za koordinacijo razvojnih in varstvenih potreb občine ter podlaga za usmerjanje zasebnih pobud in interesov v smeri uresničevanja sprejetih ciljev in zasnov. Strateški del je tudi podlaga za pripravo izvedbenega dela OPN ter občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
4. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1)
Občina je v letu 2006 sprejela Strategijo razvoja Občine Vrhnika za obdobje 2006–2020 (v nadaljnjem besedilu: Strategija), ki opredeljuje občinsko razvojno vizijo in vsebuje načrt za njeno uresničitev, s poudarkom na uresničevanju ciljev in strategij iz gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika. Strategija opredeljuje naslednje temeljne cilje razvoja Občine Vrhnika:
-
1 Vrhnika – medobčinsko središče,
-
3 Kvaliteten prostor in bivanje,
-
4 Razpoznavnost in povezovanje v regionalnem okolju.
(2)
Strateški del OPN dopolnjuje in konkretizira temeljne cilje Strategije na področju urejanja prostora.
(3)
Prostorski razvoj Občine Vrhnika bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP), Sveta Evrope (CEMAT, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhurška konvencija). To pa predvsem pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, oblikovanje policentrične zasnove poselitve, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.
(4)
Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev prostorskega razvoja je temeljno vodilo, da je prostor omejena dobrina, ki terja skrbno usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje.
5. člen
(Vrhnika – medobčinsko središče)
(1)
Mesto Vrhnika je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljeno kot medobčinsko središče. Medobčinska središča po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije zagotavljajo enakomeren dostop do različnih gospodarskih in družbenih dejavnosti. Njihovo gravitacijsko območje lahko zajema območja več lokalnih skupnosti. V tovrstnih središčih se skrbi za zadostno ponudbo stanovanj, delovnih mest in raznovrstnih dejavnosti ter za ustrezno infrastrukturno opremo. V skladu z omrežjem središč se razvija omrežje družbene infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe. Za razvoj učinkovitega mesta je pomembno zagotavljanje ustreznega razmerja v rabi zemljišč in objektov, kjer je treba stremeti k uravnoteženemu prepletu raznovrstnih funkcij in raznih dejavnosti.
(2)
Mesto Vrhnika bo kot pomembno medobčinsko središče z nadaljnjim prostorskim razvojem in zagotavljanjem ustrezne stanovanjske ponudbe, delovnih mest in družbenih dejavnosti krepilo svoj medobčinski položaj. Občina Vrhnika na podlagi tega načrtuje razvoj srednje šole na Vrhniki, razvoj in krepitev upravnega središča, ureditev prometne infrastrukture, razvoj proizvodno obrtne in servisne cone Sinja Gorica in pripravo projektov s sosednjimi občinami.
6. člen
(kvaliteten prostor in bivanje)
Občina Vrhnika bo ohranjala in načrtovala kakovostno bivalno okolje ter kvaliteten prostor. Kakovostno bivalno okolje bo krepila z ustrezno zasnovanimi bivalnimi objekti, dobro dostopnostjo vseh vrst infrastrukture, z dostopnostjo do urejenih zelenih površin ter celovitim ohranjanjem kvalitete stanja okolja, kar vključuje zmanjšanje onesnaženja zraka, zmanjšanje hrupa, dolgoročno in celovito zavarovanje pitne vode pred onesnaženjem ter racionaliziranje porabe, zmanjševanje nevarnosti poplav, zmanjšanje onesnaženja tekočih in stoječih voda, okolju prijazno ravnanje z odpadki.
7. člen
(stanje, značilnosti in težnje)
(1)
Vrhnika je ena izmed občin Ljubljanske urbane regije, leži v osrednji Sloveniji, na stiku med krasom, Ljubljanskim barjem in Polhograjskim hribovjem, kar ji daje svojevrsten pečat. Območje celotne občine se kot pristop k urbanističnemu urejanju razvija in deli na dve značilni območji: območje mesta Vrhnika z okoliškimi naselji (območje urbanističnega načrta) in ostala okoliška naselja, po večini vaškega značaja ali kvalitetnega vzorca razpršene poselitve. V občini živi 16.390 prebivalcev (po podatkih Občine Vrhnika, pridobljenih 2. 1. 2014), od tega jih 8.319 (po podatkih SURS, stanje na dan 2. 1. 2014) živi v mestu Vrhnika. Število prebivalstva zadnjih 10 let stalno raste, najbolj v Bistri, Bevkah, Podlipi, Verdu in Zaplani.
(2)
Vrhnika ima slabih 9 % (natančneje 8,9 %) površine plansko namenjene razvoju poselitve, proizvodnje, centralnih dejavnosti ter mestnih zelenih in rekreacijskih površin. Analize poselitve kažejo, da je velik del teh površin še neizkoriščen. Po ocenah možnosti razvoja poselitve znotraj obstoječih ureditvenih območij naselij, imajo naselja na Vrhniki neizkoriščen prostorski potencial, ki bi lahko zadovoljil potrebe slabih 6.000 novih prebivalcev.
(3)
Zaradi stalnega večanja števila prebivalcev, javna infrastruktura komaj še zadovoljivo krije vse potrebe znotraj celotnega območja občine. To drži za vsa področja komunalne in prometne infrastrukture, šolstva, zdravstva, uprave, športa in delno tudi energetike. Edino na področju kulture Vrhnika izstopa v odnosu do drugih mest primerljive velikosti.
(4)
Vrhnika se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije razvija policentrično. Na območju občine se nekatera naselja razvijajo v smeri oblikovanja lokalnih centrov, ki z dopolnjeno infrastrukturo krijejo potrebe sosednjih območij. Gospodarstvo je panoga, ki je Vrhniški prostor v preteklosti močno zaznamovala, v zadnjih obdobjih pa je bila deležna nekaterih večjih sprememb, predvsem na račun prestrukturiranja večjih industrij in razvoja večjega števila malih gospodarstev. Vrhnika ima interes razvoja na področju gospodarstva, za kar po obstoječih prostorskih aktih namenja velik del prostora v okolici Sinje Gorice, razvoj pa bo podkrepila še načrtovana obvoznica z novim avtocestnim priključkom. Enega izmed poslovnih izzivov predstavlja razvoj turizma kot gospodarske panoge, saj ima Vrhnika poleg močno razvitih kulturnih ustanov tudi izvrstne prostorske danosti, ki so dobra podlaga za kvaliteten razvoj rekreacijskih in turističnih kapacitet, prepoznavnih na nacionalnem nivoju.
(5)
Infrastruktura in gospodarski razvoj potekata usklajeno z razvojem poselitve. Najbolj intenzivno poseljeni del občine je Vrhnika s funkcionalno povezanimi naselji Verd, Mirke, Sinja Gorica in Stara Vrhnika. Načrtovana obvoznica z novim avtocestnim priključkom bo proces urbanizacije in pritiske investitorjev na poselitev gotovo še povečala. Urbanizacija in zgoščanje prebivalstva ustvarja potrebe po razvoju javne infrastrukture in po novih, v sistem povezanih odprtih površinah.
(6)
Prometna infrastruktura je zaradi tranzitne lege Vrhnike pod vse večjim pritiskom. Z razvojem infrastrukture in izvedbo načrtovane obvoznice z novim avtocestnim priključkom se bo zmanjšala prometna obremenitev središča Vrhnike, s tem se bo ponudila Vrhniki priložnost za obnovo, ki bo lahko mesto približala nemotoriziranim prebivalcem.
(7)
Hribovita območja in nekatere ravninske dele med naselji zaznamuje razpršenost gradnje in poselitve. Razpršena gradnja je posledica neustrezno umeščenih gradenj in povzroča različne probleme, kot so neracionalna izraba prostora, nezadostna opremljenost, vizualna degradacija ali nevarnost erozije ter onesnaženja vodnih virov. Razpršenost gradnje je v prostoru ena najočitnejših nevarnosti in ovira za usklajen prostorski razvoj. Problem razpršene gradnje dopolnjuje tudi problem gradnje izven poselitvenih območij. Tovrstni problemi so zaznani na Zaplani, Lesnem Brdu in Drenovem Griču in povzročajo degradacijo kvalitetne obstoječe kulturne krajine. Avtohtona razpršena poselitev, ki je običajno vezana na kmetijsko dejavnost, pozitivno prispeva h kvalitetni krajinski sliki, sestavlja kulturno krajino in omogoča razvoj krajine. Zato se območja kvalitetne razpršene poselitve varuje.
(8)
Vrhnika ima ugodna izhodišča za razvoj iz več vidikov. S svojo geografsko lego v neposredni bližini glavnega mesta, s svojo kulturno dediščinsko zapuščino in naravnimi danostmi je dobro prepoznavna na regionalnem in nacionalnem nivoju. Z vidika razvoja prostora ima še neizkoriščene kapacitete, z vidika gospodarskega razvoja se ji odpirajo nekatere nove možnosti. Za usklajen prostorski razvoj je pomembno, da občina ob velikih prostorskih možnostih in ob intenzivnemu razvoju, skrbi tudi za skrbno ohranjanje in varstvo svojega naravnega in prostorskega potenciala.
8. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
Strateški cilji prostorskega razvoja občine so:
-
policentrični razvoj, z razvojem Vrhnike kot medobčinskim središčem ter z razvojem lokalnih centrov, kar bo okrepilo povezovanje tudi na regionalnem nivoju;
-
prednostno usmerjanje poselitve v obstoječa ureditvena območja naselij, kjer so še neizkoriščene prostorske kapacitete;
-
umirjanje razvoja na področju stanovanjske gradnje, z določitvijo faznosti izvajanja stanovanjskih novogradenj ter ustreznih gostot in izrab;
-
zagotavljanje bivanja domačega prebivalstva in prirastka le tega tudi z dopolnjevanjem obstoječih naselij z eno- ali dvostanovanjsko gradnjo, ob upoštevanju omejitev glede na urbanistične, prostorske in okoljske dejavnike;
-
ohranjanje in načrtovanje kakovostnega bivalnega okolja, kar pomeni ustrezno zasnovane bivalne objekte, dobro dostopnost do vseh vrst infrastrukture, dostopne in urejene zelene površine ter ohranjanje oziroma izboljšanje kvalitete stanja okolja;
-
razvoj gospodarstva, s tem da se dejavnosti prednostno usmerjajo v za to dejavnost predvidene gospodarske cone in načrtovana gradnja obvoznice z novim avtocestnim priključkom. Sprejemljive so dejavnosti, ki ne preobremenjujejo energetske in prometne infrastrukture, so okoljsko sprejemljive, imajo gabarite objektov, ki so skladne z merilom naselja in ki prispevajo k zaposlitvi lokalnega prebivalstva;
-
varstvo naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje;
-
sanacija območij razpršene gradnje;
-
dopolnjevanje in urejanje zelenih in športno rekreacijskih površin ter krajine.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
9. člen
(temeljne usmeritve prostorskega razvoja)
(1)
Občina Vrhnika se bo razvijala umirjeno. Umirjen razvoj naj bi zagotavljal zaposlovanje in bivanje domačemu prebivalstvu in prirastku le-tega prebivalstva ter držal povprečje nekaj nad razvojnim povprečjem v Republiki Sloveniji, s poudarkom na izboljšavah kakovosti življenja, sociale, prostora, družbenih dejavnosti, komunalnih dejavnosti itd. Občina bo z umirjenim razvojem sledila načelom trajnostnega razvoja, vključno z uspešnim in vitalnim gospodarstvom, turizmom in kmetijstvom.
(2)
Zatečeno stanje, ki na podlagi že opredeljenih, a še nepozidanih stavbnih zemljišč omogoča zelo hitro rast števila stanovanj, predstavlja nevarnost, da bo prihajalo do zaostajanja razvoja javne infrastrukture glede na priseljevanje in s tem nevarnost, da se Vrhnika razvije v smeri spalnega naselja. Zato bo občina v kontekstu umirjanja razvoja omejila možnosti zapolnjevanj obstoječih planskih stavbnih površin in s tem upočasnila stanovanjsko gradnjo. Omejevanje bo potekalo na dva načina:
-
opredelila se bo faznost izvajanja stanovanjskih novogradenj,
-
na območjih, za katera prostorski izvedbeni akti še niso sprejeti, se bo z določitvijo nižjih izrab in gostot omejilo število načrtovanih stanovanjskih enot.
(3)
V okviru faznosti se bodo v prvi fazi razvijala območja, za katera so prostorski izvedbeni akti (ZN, OLN, OPPN idr.) že sprejeti oziroma se že pripravljajo. V drugi fazi se bo razvijala stanovanjska gradnja v območjih, ki so že plansko opredeljena kot stavbna zemljišča, nimajo pa še sprejetih OPPN. Količino predvidenih stanovanjskih enot, zgrajenih v drugi fazi, se bo omejilo glede na možnosti sočasnega razvoja (družbene in ostale) infrastrukture. V zadnji, časovno najbolj oddaljeni fazi, se bodo preučile potrebe in možnosti po opredelitvi novih razvojnih površin za stanovanjsko gradnjo, centralne ali gospodarske dejavnosti v območjih med obstoječo poselitvijo in predvidenim severnim delom obvoznice.
(4)
Mimo umirjenega razvoja stanovanjske gradnje bo občina poskrbela za razvoj gospodarstva, ki bo zagotavljalo dolgoročno izboljšanje blagostanja, dvignilo kakovost dela in konkurenčnost v regiji. Gospodarske dejavnosti se bodo prednostno usmerjale v za to dejavnost predvidene gospodarske cone.
(5)
Bivanje domačega prebivalstva in prirastka le-tega prebivalstva se bo omogočilo z dopolnjevanjem obstoječih naselij z eno- ali dvostanovanjsko gradnjo. Pri določanju velikosti in lege zemljišč, na katerih bo omogočeno dopolnjevanje naselij, bodo upoštevani omejitveni dejavniki glede na urbanistične, prostorske in okoljske dejavnike. Pri dopolnjevanju strnjenih naselij bo s podrobnimi določili onemogočeno vsakršno širjenje razpršene gradnje ali oblikovno in prostorsko neprimerne novogradnje. Za nekatere hribovite predele občine je značilna tudi obstoječa razpršena poselitev, vezana na kmetijsko dejavnost. Kot taka sooblikuje značilno kulturno krajino in se zato varuje kot razpršen vzorec poselitve.
(6)
Občina bo ohranjala in načrtovala kakovostno bivalno okolje. Kakovostno bivalno okolje pomeni ustrezno zasnovane bivalne objekte, dobro dostopnost vseh vrst infrastrukture, dostopne in urejene zelene površine ter celovito ohranjanje kvalitete stanja okolja (zmanjšanje onesnaženja zraka, zmanjšanje hrupa, dolgoročno in celovito zavarovanje pitne vode pred onesnaženjem in racionaliziranje porabe, zmanjševanje nevarnosti poplav, zmanjšanje onesnaženja tekočih in stoječih voda, okolju prijazno ravnanje z odpadki). Dobra dostopnost infrastrukture pomeni v povprečju manj kot 300 m zračne razdalje do javnih površin in javnega prevoza za več kot 80 % prebivalcev mesta, ustrezno načrtovano število parkirišč ter družbenih in centralnih dejavnosti. Standardi za dobro dostopne zelene površine določajo 18 m2 zelenih površin na prebivalca ali 15 m2 uporabnih zelenih površin na prebivalca. Dobra dostopnost zelenih površin pomeni največ 500 m oddaljenost od stanovanj.
(7)
Občina bo postala prepoznavna po spoštljivem odnosu do naravne in kulturne dediščine. Prevzela bo pobudo pri skupnem razvoju in varstvu naravnih in kulturnih vrednot občine kot ključnih prvin prepoznavnosti občine. Občina bo upoštevala omejitve, pomembne za razpoznavnost in kvaliteto prostora. Posegi v naravo, ki vključujejo gradnje, se bodo načrtovati in izvajati v skladu z ohranjanjem narave. Pri načrtovanju poseganja v prostor se izbere tisto odločitev, ki bo ob približno enakih učinkih izpolnjevala merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo, in ki v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
(1)
Zasnova prostorskega razvoja je razvidna s karte št. 1 in karte št. 3.
(2)
Občina se razvija policentrično. Občinsko središče Vrhnika se razvija kot medobčinsko središče, ki je funkcionalno povezano z naselji Verd, Mirke, Stara Vrhnika in Sinja Gorica, ter s svojimi kapacitetami javne infrastrukture krije tudi lokalne potrebe teh naselij.
(3)
Naselja Drenov Grič, Bevke in Podlipa se razvija kot lokalna središča.
(4)
Ostala naselja v občini so Bistra, Blatna Brezovica, Jamnik, Jerinov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Prezid, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Strmca, Velika Ligojna, Verd, Trčkov Grič, Zaplana in Smrečje.
(5)
Na področju javne infrastrukture se skladno z razvojem poselitve krepi:
-
šolstvo in uprava na Vrhniki,
-
oskrba in storitev v sklopu poslovno-obrtnih con Sinja Gorica in Pod Hruševco, industrijske cone Sinja Gorica ter obrtno-komunalne cone Tojnice,
-
oskrba in storitev v krajih Verd, Stara Vrhnika, Podlipa, Drenov Grič in Bevke.
(6)
Območje naselja Vrhnika skupaj s funkcionalno povezanimi naselji Verd, Mirke in Sinja Gorica se ureja z urbanističnim načrtom.
(7)
Turizem in rekreacija se razvijata na Vrhniki, na območju Ljubljanskega barja, ob vodotokih in kraških izvirih južno od Verda, v Bistri, v Močilniku, v Podlipski dolini in na Zaplani.
(8)
Na območju Vrhnike so predvidene nekatere ključne novogradnje:
-
industrijska cona Sinja Gorica,
-
proizvodno-obrtno-komunalna cona Tojnice,
-
obvoznica z novim avtocestnim priključkom,
(9)
Predvidena je širitev kamnoloma Lesno Brdo.
(10)
Na območju občine so predvidene nekatere prenove:
-
prenova območja Tržaške ceste po izgradnji obvoznice z novim avtocestnim priključkom,
-
prenova lokalnega turističnega centra Ulovka,
-
prenova proizvodnih območij.
11. člen
(zasnova prometne infrastrukture)
(1)
Zasnova prometne infrastrukture je razvidna s karte št. 2.1.
-
načrtuje se izboljšanje navezovanja AC Ljubljana–Koper na okoliške izvore prometa (smer Logatec, Borovnica, kamnolom Verd) z ureditvijo novega avtocestnega priključka ter severne in južne obvoznice za mesto Vrhnika. Novi obvozni cesti bosta kategorizirani kot regionalni cesti in bosta v veliki meri spremenili prometni režim v centru mesta Vrhnika in naselju Verd;
-
od kamnoloma Verd do regionalne ceste proti Borovnici v Verdu se spelje novo traso lokalne ceste za tovorni promet. S tem se tovorni promet iz kamnoloma spelje na avtocesto preko južnega dela obvoznice ter se izogne prečkanju naselij Verd in Vrhnika;
-
na celotnem območju občine, še posebno pa v območju mesta Vrhnika in v naseljih, ki se nanjo neposredno navezujejo, se obstoječo cestno infrastrukturo rekonstruira, preoblikuje križišča, odpravi zožitve ali izvede druge ukrepe, ki bodo skrajšali potovalne poti, zagotovi bolj tekoči promet in posledično doprinese h kakovostnejšemu bivalnemu okolju z zmanjšanjem emisij iz prometa ter večji varnosti v prometu.
-
načrtuje se drugačno zasnovo starega mestnega jedra. Staro cesto se uredi kot cono za pešce;
-
glede na funkcijo in razporeditev mestnih četrti se načrtuje primarne peš povezave, še posebej šolske poti in mrežo peš poti v in med rekreacijskimi območji Sv. Trojice in Tičnice, Močilnika, Retovja ter obrežnim pasom Ljubljanice, vse do bajerjev in ribiškega doma v Sinji Gorici;
-
do izgradnje železniške proge Ljubljana–Vrhnika se na trasi bivše železniške proge uredi peš in kolesarsko pot iz centra Vrhnike do Lesnega Brda.
-
uredi se kolesarsko omrežje, ki vključuje državno kolesarsko stezo skozi Vrhniko, kolesarsko vpadnico po bivši železniški progi, dopolnitev mestnega omrežja kolesarskih stez in poti v območju urbanističnega načrta ter kolesarske povezave med središčem mesta Vrhnika z naselji v okolici.
-
ob obstoječih in načrtovanih avtobusnih in železniških postajah se uredijo javna parkirišča po principu »parkiraj in se pelji«;
-
v obstoječih soseskah večstanovanjskih objektov se problematiko umestitve mirujočega prometa v neposredno bližino objektov rešuje z izgradnjo dodatnih parkirišč ali garažnih objektov;
-
površine javnih parkirišč se načrtuje na robnem območju ožjega mestnega središča Vrhnike;
-
parkirišča za težka tovorna in komunalna vozila ter za gradbeno in drugo mehanizacijo se uredijo na območjih industrijskih in gospodarskih con. Prednostno se umeščajo v cone, ki imajo zagotovljen neposreden dostop do avtocestnega priključka oziroma njihova pot ne poteka skozi naselja;
-
primerno število parkirnih mest se zagotovi znotraj območij novih stanovanjskih sosesk.
(6)
Železniški in avtobusni javni promet:
-
načrtuje se regionalna železniška proga za javni potniški promet, ki bo Vrhniko povezala z Logom, Dragomerjem, Brezovico in Ljubljano;
-
na Vrhniki se uredi centralna potniška postaja, ki bo namenjena tako za obstoječi medkrajevni in načrtovani lokalni javni avtobusni potniški promet kot regionalni železniški potniški promet.
-
načrtuje se vzletišče na področju med Hruševco in Ligojno za potrebe športa in Slovenske vojske. Vzletišče naj se umesti izven območij z naravovarstvenim statusom;
-
na območju mesta Vrhnika se predvidi prostor za heliport.
-
načrtuje se rekreativno - turistično vodno pot po Ljubljanici. Uredita se dve pristanišči, eno se namesti v športno rekreacijsko območje v središču Vrhnike in drugo ob obstoječih rekreacijskih površinah pri ribnikih v Sinji Gorici.
12. člen
(zasnova komunalne in energetske infrastrukture)
(1)
Zasnova komunalne in energetske infrastrukture je razvidna s karte št. 2.2.
1.
Vodni viri za centralni vodovodni sistem: Borovniški vršaj v Občini Borovnica, dodatni vir Bevke, rezervni vodni vir v dolini Prušnice v Občini Borovnica.
2.
Vodni viri za lokalne vodovodne sisteme: Pokojišče, Staje–Gačnik na Zaplani, Mala in Velika Ligojna, Podlipa.
3.
Centralni vodovodni sistem: omrežje z vodohrani in črpališči za oskrbo Vrhnike, Verda, Sinje Gorice, Blatne Brezovice, Bevk, Drenovega Griča in Zaplane v Občini Vrhnika ter Loga, Dragomera, Borovnice, Laz in Brega v sosednjih občinah.
4.
Lokalni vodovodni sistem v upravljanju KPV: Pokojišče, Mala in Velika Ligojna.
5.
Lokalni vodni viri, ki niso v upravljanju KPV: Podlipa, Smrečje.
6.
Potrebna sanacija omrežja (izgube na omrežju zaradi dotrajanosti omrežja, značilnosti barjanskih tal, zastarelosti in tehnične neustreznosti cevovodov) in zagotavljanje oskrbe višinskih con. Zamenjava salonitnih vodovodov s cevmi iz ustreznejših materialov in zagotovitev potrebne pretočnosti sistema predvsem v smeri Verd–Sinja Gorica.
7.
Kvalitetna oskrba višinskih con.
(3)
Kanalizacijsko omrežje:
1.
Izvedba programa Čista Ljubljanica – kanalizacija, ki zajema:
-
izgradnjo in dograditev kanalizacijskega sistema aglomeracije Vrhnika, kar zajema kanale na Vrhniki, Stari Vrhniki, Verdu in delu Sinje Gorice.
2.
Izgradnja kanalizacije v ostalih predelih občine v skladu s sprejetim operativnim programom:
-
Drenov Grič–Lesno Brdo,
3.
Obnova dotrajanih kanalov v mestu Vrhnika z dosedanjim ločevanjem padavinske in sanitarne vode.
4.
Na Zaplani, v Smrečju in na Pokojišču se spodbuja opremljanje z individualnimi sistemi čiščenja odpadne vode.
1.
Izgradnja zbirnega centra na Tojnicah.
2.
Izgradnja dodatnih ekoloških otokov (zbiralnic) v skladu z razvojem naselij in novimi nastalimi potrebami.
3.
Možna lokacija kompostarne za biorazgradljive odpadke v Ligojni na območju bivših hlevov IUV.
4.
Komunalna cona Tojnice:
-
center za ravnanje z odpadki (sprejem in priprava odpadkov za nadaljnjo obdelavo),
-
Kemis – sprejem in obdelava nevarnih odpadkov.
1.
Širitev distribucijskega plinovodnega omrežja na pretežni del že poseljenega območja Vrhnike (Janezova vas, Lošca – 1. faza, zahodni del Vrhnike–Vas, jugozahodni del Vrhnike, Verd, Mirke, Stara Vrhnika – nadaljnje faze).
2.
Širitev plinovodnega omrežja na vsa območja kompleksnih novogradenj (Vrtnarija, IC Sinja Gorica, Vas).
3.
Širitev plinovodnega omrežja v mestu Vrhnika, v Sinji Gorici, na Stari Vrhniki in Verdu.
4.
Dolgoročno potencialna območja za širitev distribucijskega plinovodnega omrežja Drenov Grič.
(6)
Elektroenergetsko omrežje:
1.
RTP Vrhnika s priključnim 110 kV daljnovodom.
2.
Prenosno elektroenergetsko (daljnovodno) omrežje 220 kV Kleče–Divača.
3.
Distribucijsko elektroenergetsko (daljnovodno) omrežje 110 kV Kleče–Logatec (dva daljnovoda).
4.
Distribucijsko elektroenergetsko omrežje 20 kV s pripadajočimi transformatorskimi postajami.
5.
Dolgoročno pokablitev 20 kV distribucijskih elektroenergetskih vodov v gosto naseljenih območjih (Vrhnika).
(7)
Omrežje javne razsvetljave:
1.
Javno razsvetljavo se predvidi znotraj naselij na območjih javnega pomena.
2.
Pri širitvi, obnovi in novogradnjah javne razsvetljave je treba upoštevati področne predpise.
3.
Večje širitve obstoječe javne razsvetljave in vse novogradnje javne razsvetljave se izvaja po načrtu javne razsvetljave.
(8)
Elektronske komunikacije:
Izgradnja širokopasovnega optičnega omrežja in povezav na celotnem območju občine.
Obstoječi sistem pokopališč na območju občine, ki je razdeljen na centralno pokopališče Vrhnika in več manjših pokopališč po krajevnih skupnostih. Predvidi se potrebno širitev za centralnega pokopališča Vrhnika.
13. člen
(zasnova družbene infrastrukture)
(1)
K družbeni infrastrukturi spadajo vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, šport, kultura, javna uprava in verski objekti. Družbena infrastruktura pa poleg naštetih vključuje še druge dejavnosti centralnih značajev (trgovine, gostinske lokale, turistične centre ipd). Omrežja družbene infrastrukture je treba stalno preverjati in jih dopolnjevati glede na aktualne potrebe, demografske spremembe ter predvidene nove razvojne projekte.
(2)
Vrhnika se razvija kot pomembno regionalno, upravno in kulturno središče, kar pomeni povečevanje števila prebivalcev in s tem povečevanje potreb po dopolnjevanju in krepitvi družbene infrastrukture. Na področju vzgojno- izobraževalnih ustanov bo potrebna krepitev obstoječih in načrtovanje novih objektov vzgoje in izobraževanja. Glede na predvidevanja je v območjih obstoječih OPPN za stanovanja do leta 2015 pričakovati čez 3000 novih prebivalcev. Glede na to je predvidena izgradnja vrtcev, osnovne šole in po potrebi tudi srednje šole.
(3)
Na področju družbenih dejavnosti in kulture je stanje na Vrhniki dobro. Od obstoječih objektov, kjer se odvija družbeno kulturni program, je predvidena posodobitev Cankarjeve knjižnice Vrhnika. V novem poselitvenem območju, ki zajema od 1000 do 3000 prebivalcev, je treba zagotoviti lokacijo za družbeni center (npr. klubski center, študijska soba, prostori za ljubiteljske dejavnosti, manjša dvorana, center ustvarjalnosti mladih). Lokacijo družbenega centra se določi znotraj radia relativno dobre dostopnosti.
(4)
Zdravstveno in socialno varstvo na Vrhniki je dobro organizirano in trenutno ni zaznati večjih potreb. Glede na demografske napovedi je moč pričakovati izrazito staranje prebivalstva. Treba je zagotoviti večje število lekarn, vsaj na 3000 novih prebivalcev. Dolgoročno se predvidi lokacijo novega doma za starejše občane in sočasno načrtovati tudi druge oblike nege starejših občanov (nega na domu, oskrbovana stanovanja).
(5)
Športna in otroška igrišča se v okviru novih poselitvenih območij, predvsem večstanovanjskih zgradb, opredeli v okviru odprtih stanovanjskih površin. Javnih otroških igrišč v obstoječih poselitvenih območjih primanjkuje. Vsako novo sosedstvo mora vključevati urejeno otroško igrišče z vsaj enim kompleksnim igralom in z za igro oblikovanim ožjim okoliškim prostorom. Igrišče mora biti locirano vsaj v razdalji 100 m od vhodov v večstanovanjske stavbe. Športna igrišča so lahko del odprtih površin med večstanovanjskimi stavbami v soseskah. Športna igrišča so lahko del večjih športnih centrov. Ti so lahko locirani ob šolah, vendar morajo biti javni.
(1)
Zelene površine so pomembna sestavina naselja; prispevajo h kvaliteti bivalnega okolja, omogočajo zadovoljevanje socialnih funkcij v odprtem prostoru naselja, prispevajo k strukturni in oblikovni podobi naselja. Povezovanje javnih zelenih in odprtih površin v naselju z naravnim zaledjem v celovit zeleni sistem je v kontekstu dolgoročnega načrtovanja prostorskega razvoja naselij ključni in nujni pogoj za učinkovito urejanje in razvoj javnih površin naselja.
(2)
Z zasnovo zelenega sistema se zagotavlja dobro dostopnost in enakomerno razporejenost zelenih površin, enakovredno za vse prebivalce, ter ustrezno klimatsko, bivalno in ekološko kakovost v urbanem okolju. Zeleni sistem ščiti pomembne ekološke koridorje in navezave na širši regionalni prostor ter zagotavlja minimalne ekološke pogoje rastlinskim in živalskim vrstam.
(3)
Naravne prvine prostora so pomembne sestavine zelenega sistema, ki jih je treba v največji možni meri ohranjati. To so živice ob vodnih jarkih in potokih, reka Ljubljanica in vse ostale površinske vode, kmetijske površine, gozdni osamelci in gozdna pobočja.
(4)
V območju urbanističnega načrta je treba ohranjati obstoječe parkovne površine, zelene površine znotraj stanovanjskih sosesk in rekreacijske površine. Obstoječi zeleni sistem je treba nadgraditi s povezovanjem obstoječih zelenih površin med seboj in dopolnitvijo mreže zelenih površin, kar vključuje ureditev sprehajalne poti ob Ljubljanici, povezovanje te sprehajalne poti s parkovnimi ureditvami ob Tržaški cesti in naprej z območjem Sv. Trojice, ureditev pristanov ob Ljubljanici, ureditev rekreacijskega območja na območju bajerjev, zagotovitev zelenih površin znotraj novo načrtovanih stanovanjskih sosesk, predvsem tistih z večstanovanjsko gradnjo, ureditev kolesarsko in peš povezavo po trasi bivše železniške proge, ureditev območja Močilnika, zagotovitev novih parkovnih površin ob domu upokojencev in ureditev kolesarskih poti.
(5)
Površine za šport in rekreacijo se ohranja ali zagotovi tudi v ostalih naseljih Blatna Brezovica, Bevke, Drenov Grič, Podlipa, Verd, Zaplana in na Ulovki, kjer je predvidena ureditev smučišča. V Podlipi se ob območju za turizem predvidi večjo parkovno ureditev, ki služi tako lokalnim prebivalcem kot obiskovalcem turističnega območja.
15. člen
(zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve)
(1)
Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve je razvidna s karte št. 3.
(2)
V občini so štiri večja območja razpršene poselitve, in sicer na območju Podlipske doline, Smrečja, Zaplane in Pokojišča na območju Menišije. Razpršena poselitev predstavlja poselitev nizke gostote in je avtohton poselitveni vzorec, ki se ga v največji možni meri skuša ohranjati.
(3)
Usmeritve za razvoj razpršene poselitve so varovanje obstoječe avtohtone razpršene poselitve in razvoj poselitve, ki z dejavnostjo prispeva h kvalitetnemu poselitvenemu vzorcu v krajini.
(4)
Znotraj območij pretežne razpršene poselitve se pojavljajo posamezni objekti, ki predstavljajo degradacijo prostora in jih je kot razpršeno gradnjo treba omejevati. Območja Drenovega Griča, Lesnega Brda in Zaplane so območja razpršene gradnje, razpršene poselitve in strnjenih naselij. Razpršena gradnja je poselitev v odprtem prostoru, brez navezave na strnjeno naselje in s tem pomeni neracionalno izrabo prostora z značilnostmi nizke gostote pozidave, neizrabljenih prostih površin, nezadostnih javnih površin, opremljenosti in izrabljenosti infrastrukture. Taka razpršena gradnja je nedopustna. Izjeme predstavljajo posegi, ki so skladni s strateškimi cilji razvoja gospodarstva (kmetijstva ali turizma ter drugih gospodarskih dejavnosti).
(5)
Odprti prostor predstavlja kvaliteten prostor in vključuje: območje Ljubljanskega barja, strnjena območja odprtih zelenih (kmetijskih) površin, strnjena območja odprtih zelenih površin z zaplatami ravninskega gozda, druge strnjene gozdne površine na reliefno izpostavljenih pobočjih, reliefno razgiban svet, reliefno izpostavljena območja, rečni in obrečni prostor ter cezure med naselji, ki so še posebej pomembne zaradi ohranjanja identitete posameznih območij.
(6)
V obstoječih strnjenih naseljih se poselitev zgošča tako, da se ohranja obstoječa kvaliteta prostora in da se preprečuje nadaljnjo širitev razpršenih gradenj.
16. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini)
(1)
Glede na stanje v prostoru in načrtovani razvoj infrastrukture in glede na strategijo razvoja občine, ki predvideva umiritev razvoja, večanje obstoječih stanovanjskih površin z novo načrtovanimi večstanovanjskimi objekti ali večjimi kompleksi eno- in dvostanovanjskih hiš ni utemeljeno. Možne so manjše dopolnitve z eno- ali dvostanovanjskimi objekti v naseljih, v katerih so posamezne širitve poselitvenega območja vendarle smiselne. Pri tem se upošteva varstvene režime in druge omejitvene dejavnike, kot so vrtače, plazovitost, infrastrukturni koridorji, vedute, struktura in morfologija naselij.
(2)
Poselitev se usmerja kot dopolnitev v obstoječa strnjena naselja in lokalna središča. Prometna, komunalna in družbena infrastruktura predstavljajo temeljne pogoje za življenje in delo v naseljih, zato se poselitev po ustrezno opredeljenih fazah usmerja na opremljena stavbna zemljišča.
(3)
V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor, ki niso namenjeni gozdarski dejavnosti, praviloma niso dopustni. Posege se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin.
17. člen
(usmeritve za razvoj v območju urbanističnega načrta)
(1)
V območju urbanističnega načrta je koncept razvoja, prenove in širitve naselja zasnovan na podlagi:
-
ohranjanja odprtega prostora znotraj območja urbanističnega načrta,
-
usmerjenja razvoja in prestrukturiranja na obstoječih planskih stavbnih zemljiščih,
-
dograjevanja prepoznavnosti mesta s spodbujanjem nastanka novih kakovostnih urbanih območij,
-
razvoja ali prestrukturiranja območij dobrih strateških leg v prostoru z neizkoriščenimi potenciali v smislu krepitve družbene javne infrastrukture,
-
povečevanja stika med naseljenimi območji in krajinskimi prvinami, ki se nanje navezujejo,
-
vključevanja prvin v razvojno načrtovanje in povezovanje naselja s širšim krajinskim prostorom.
(2)
Območje Sinje Gorice:
-
gospodarska cona na vzhodnem robu Sinje Gorice naj se ne širi. Ureditev cone in dejavnosti v njej naj zasledujejo cilj zmanjšanja negativnih vplivov na okolje in prostor. Glavna cesta skozi barjanski del naselja se rekonstruira v dimenzijah primernih za večje obremenitve in varnost vseh udeležencev v prometu;
-
med industrijsko cono Sinja Gorica in stanovanjskimi površinami je treba zagotoviti protihrupno zaščito.
(3)
Območje Vrtnarije, Podhruševce in Kralovš:
-
na še nepozidanih območjih je treba zmanjševati gostoto stanovanjske gradnje. V primeru gradnje novih stanovanjskih objektov je treba zagotoviti ustrezno število parkirnih in zelenih površin ter vzgojno varstvene ustanove (vrtec).
-
cona Tojnice se razvija kot komunalna in industrijska cona. Čez območje naj poteka nova cestna povezava Verd–Sinja Gorica.
-
območje se razvija kot rekreacijska cona z umestitvijo potrebne turistične infrastrukture. Ob območju poteka nova cestna povezava Verd–Sinja Gorica.
(6)
Območje vojašnice 26. oktober in OŠ Antona Martina Slomška:
-
kmetijske površine južno od OŠ Antona Martina Slomška se varujejo za potrebe širitve šole ali rekreacijskih površin;
-
zaradi opustitve Vojašnice 26. oktober se območje nameni centralnim dejavnostim s srednjo šolo in dijaškim domom.
(7)
Območje Tržaške ceste:
-
po izgradnji obvoznice z novim avtocestnim priključkom se Tržaška cesta spremeni v lokalno cesto, ki ohranja urbani značaj starega mestnega jedra Vrhnike. Prioritetno naj se ureja promet v prid javnemu prostoru urejenemu za pešce in kolesarje. Tržaška cesta naj postane del urejenega povezanega zelenega sistema centra Vrhnike, ki povezuje Sv. Trojico s Staro cesto in športni park ter Ljubljanico preko prečnih povezav in odprtih prostorov.
-
po izgradnji obvoznice z novim avtocestnim priključkom se Stara cesta zapre za promet in se ureja kot cona za pešce in kolesarje. V pritličja objektov se umešča javni program (storitve, gostinstvo, trgovina ipd.).
(9)
Območje varovane trase železniške proge Ljubljana–Vrhnika:
-
trasa bivše železniške proge Ljubljana–Vrhnika se varuje pred posegi in gradnjo objektov. Do izgradnje železniške proge se trasa izkoristi za ureditev rekreacijske poti vse od središča Vrhnike do Lesnega Brda.
(10)
Območje Betajnove in Koševih dolin:
-
preko območja se uredi nova povezovalna cesta med Idrijsko in »tankovsko cesto« oziroma obvoznico z novim avtocestnim priključkom;
-
kot protipoplavni ukrep za mesto Vrhnika se načrtuje izgradnja zadrževalnika na Beli.
(11)
Območje doma upokojencev:
-
območje se razširi za potrebe širitve obstoječega doma upokojencev in dopolni s površinami za centralne storitvene dejavnosti ter parkovno urejene površine, ki služijo potrebam doma upokojencev.
(12)
Območje Gradišča in Zelenice:
-
potrebno je celovito reševanje problema parkiranja z izgradnjo novih parkirišč ali garažne hiše.
-
območje šivalnice IUV se nameni centralnim dejavnostim. V območje proizvodnje IUV pa je možno umeščati nove gospodarske dejavnosti, ki nimajo negativnih okoljskih in prostorskih vplivov, ali pa se območje revitalizira in dolgoročno nameni centralnim ali turistično-rekreacijskim dejavnostim.
(14)
Območje OŠ Ivana Cankarja, športnega parka in knjižnice:
-
območje je treba obravnavati celostno. Predvideti je treba možnosti širitve OŠ Ivana Cankarja in revitalizacije športnega parka. Ob načrtovanju novih ureditev je treba reševati problematiko mirujočega prometa in zagotoviti peš povezave med Tržaško cesto in Ljubljanico;
-
Ljubljanico se izkoristi v rekreacijske namene (pešpot ob Ljubljanici, plovna pot, pristanišče ipd.).
(15)
Območje stare železniške postaje in avtocestnega priključka Vrhnika:
-
v območje se umešča centralna avtobusna in železniška postaja. Potrebna je celostna prenova prometne ureditve za širše območje;
-
bencinski črpalki se preselita izven centra mesta. V območje se umeščajo centralne mestotvorne dejavnosti v smislu urbanistično oblikovanega vstopa v center mesta.
-
v območje bivše tovarne LIKO zahodno od avtoceste je možno umeščati nove gospodarske dejavnosti, ki nimajo negativnih okoljskih in prostorskih vplivov. Na vzhodnem delu območja LIKO se ohranja industrijska raba območja;
-
na stiku gospodarske oziroma industrijske cone s stanovanjskim območjem je treba zagotavljati protihrupno zaščito;
-
skozi gospodarsko cono naj poteka nova cesta za tovorni promet (kamnolom Verd–gospodarska cona Verd–bajerji– Tojnice–Sinja Gorica). Promet iz gospodarske in industrijske cone naj tangira na novo cesto.
18. člen
(usmeritve za razvoj v območjih izven urbanističnega načrta)
(1)
Območje Podlipe in Smrečja:
-
pri poseganju v prostor je treba upoštevati dejstvo, da je območje potencialno ogroženo s pobočnimi premiki. Večje širitve stavbnih zemljišč niso dopustne.
(2)
Območje Zaplane in Ulovke:
-
obnovi in uredi se lokalni rekreacijski center na Ulovki z vso potrebno infrastrukturo;
-
treba je ohranjati značaj počitniških gradenj ter preprečevati možnosti gradenj stanovanjskih objektov za stalno bivanje na obstoječih stavbnih zemljiščih, namenjenih za gradnjo počitniških objektov;
-
ohranja naj se kvalitetni vzorec razpršene poselitve, ki je nastal zaradi potreb pri opravljanju kmetijskih dejavnosti – obstoječe kmetije;
-
zaradi velikih površin nepozidanih stavbnih zemljišč na celotnem območju naj se usmerja gradnja na ta zemljišča. Dokler obstoječa stavbna zemljišča niso pozidana v deležu 75 % na območju Krajevne skupnosti Zaplana, spremembe namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč za namen gradnje stanovanjskih in počitniških objektov niso dovoljene.
(3)
Območje Stare Vrhnike:
-
pri načrtovanju obvoznice z novim avtocestnim priključkom je treba upoštevati prometno dostopnost med Vrhniko in Staro Vrhniko ter varnost udeležencev v prometu, predvsem pešcev in kolesarjev. Ureditev križišča naj dopušča čim bolj tekoč promet po stari cesti ter omogoči varno prehajanje pešcev in kolesarjev ter omogoči varno šolsko pot (npr. s podhodom).
(4)
Območje Velike in Male Ligojne:
-
naselji se zaokrožita z manjšimi spremembami namenske rabe iz primarnih rab v enotno zaokroženo območje, namenjeno površinam podeželskega naselja, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
(5)
Območje Drenovega Griča in Lesnega Brda:
-
kamnolom Lesno Brdo se razširi z upoštevanjem izvedbe običajnih protierozijskih ukrepov;
-
za ureditev poplavnih razmer na območju je treba definirati lokacijo zadrževalnika;
-
ohranjajo se cezure odprtega prostora med naseljema Drenov Grič in Lesno Brdo ter med posameznimi poseljenimi območji. Širitev obstoječih gospodarskih con je možna do take velikosti, da se ohranja zelena cezura med poselitvenimi območji.
(6)
Območje Blatne Brezovice in Bevk:
-
območje se razvija skladno z usmeritvami in cilji krajinskega parka Ljubljansko barje.
-
spodbuja se razvoj poselitve v smislu vzpostavitve novih ali širitve obstoječih kmetijskih gospodarstev.
-
na območju krajinskega parka Ljubljansko barje, med Bistro in Ljubljanico se kmetijska zemljišča uporabijo za vzpostavitev nadomestnih habitatnih tipov.
(9)
Območje kamnoloma Verd:
-
vidno izpostavljenost kamnoloma je treba zmanjšati s sanacijo in zmanjšanjem območja kamnoloma;
-
spodbuja se večjo uporabo železniške proge Ljubljana–Koper za tovorni promet;
-
treba je izboljšati razmere za povečanje uporabe vlaka kot javnega potniškega prevoza z naslednjo infrastrukturo: prenova postaje Verd, izgradnjo parkirišča »parkiraj in se pelji« ter vzpostavitev lokalne avtobusne proge Vrhnika–postaja Verd.
3. IZVEDBENI DEL OPN VRHNIKA
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.
Atrijska hiša je stanovanjska hiša z enim stanovanjem, z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Možna je gradnja atrijskih hiš v nizu, večinoma s postavitvijo hiš v obliki črke L, H oziroma U.
2.
Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50 % osnovnega legalno zgrajenega objekta.
3.
Dvojček sestavljata dve enako oblikovani enostanovanjski stavbi enakih gabaritov, ki se gradita sočasno, na skupni parcelni meji brez medsebojnega odmika, imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
4.
Dvostanovanjska hiša je stanovanjska hiša z dvema stanovanjema na skupni parceli, namenjeni gradnji.
5.
Enostanovanjska hiša je stanovanjska hiša z enim stanovanjem na lastni parceli, namenjeni gradnji.
6.
Etaža je del stavbe med dvema stropoma in vključuje tudi klet (K), pritličje (P), mansardo (M) in terasno etažo (T). Klet kot etaža ni posebej določena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.
7.
Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom.
8.
Faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji. FOBP vključuje najmanj 80 % zelenih površin na raščenem terenu.
9.
Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in površino parcele, namenjene gradnji. V izračun FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
10.
Faktor izrabe območja (FIO) je razmerje med vsoto vseh bruto tlorisnih površin objektov v enoti urejanja prostora in skupno površino enote urejanja prostora.
11.
Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavb nad terenom in površino parcele, namenjeni gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh pomožnih objektov.
12.
Gradbene linije (GL) predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade od gradbene linije (do 1 m).
13.
Gradbene meje (GM) določajo linijo, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost gradbene parcele.
14.
Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsem. Javne površine so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.
15.
Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
16.
Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho, ki je hkrati strop nad prostorom. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken.
17.
Nadomestna gradnja je odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta po določbah tega odloka.
18.
Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
19.
Obrežni pas vegetacije je pas drevesne in grmovne vegetacije ob vodi, do širine 20 m od zgornjega roba brežine vodotoka.
20.
Obstoječi objekt je zakonito zgrajeni objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali se po zakonu šteje, da ima tako dovoljenje.
21.
Odprte bivalne površine (OBP) so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrečah ter ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
22.
Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se objekt ponovno zgradi.
23.
Parkiraj in se pelji (R) je večji parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
24.
Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki mu bodo služile. Kot parcela, namenjena gradnji, se šteje samo tisti del zemljiške parcele, ki je stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo.
25.
Praviloma je izraz, ki pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
26.
Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
27.
Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
28.
Regulacijske črte določajo urbanistične meje umeščanja objektov v prostor in razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Razvrščajo se na: regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje.
29.
Regulacijske linije (RL) razmejujejo površine namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi.
30.
Sleme je vrhnji rob ostrešja oziroma stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta.
31.
Solarni sistemi so sistemi, ki omogočajo izkoriščanje sončne energije. Glavni sestavni deli solarnih sistemov so sprejemniki sončne energije, hranilniki toplote in prenosniki toplote.
32.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju.
33.
Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma so v skladu s tem odlokom namenjene gradnji objektov.
34.
Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja.
35.
Terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10o. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 70 % bruto tlorisne površine predhodne etaže.
36.
Večstanovanjska hiša je stanovanjska hiša z več kot dvema stanovanjema na skupnem zemljišču.
37.
Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje etaže, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali teraso.
38.
Višina objekta se meri od kote terena ob vhodu v pritličje objekta do najvišje točke slemena stavbe s poševno streho (eno- ali večkapnica) ali na vencu objekta z ravno streho. V primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina objekta meri od najnižje kote stavbe ob stiku s terenom do najvišje točke na slemenu ali vencu objekta.
39.
Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami in regulacije vodotokov.
40.
Vrstna hiša je enostanovanjski objekt v nizu zaporedno grajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. Za vrstno hišo so potrebni najmanj trije objekti v nizu.
41.
Zbirno mesto za odpadke je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema odpadkov.
42.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.
(3)
Kadar se pomen izrazov v tem odloku, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
Kratice, ki se uporabljajo v tem odloku, imajo naslednji pomen:
-
EUP: enota urejanja prostora,
-
GJI: gospodarska javna infrastruktura,
-
KNP: konservatorski načrt za prenovo,
-
PGD: projekt za gradbeno dovoljenje,
-
PIN: prostorski izvedbeni načrt (ZN, UN, LN, OLN, OPPN),
-
PIP: prostorski izvedbeni pogoji,
-
OPPN: občinski podrobni prostorski načrt.
Meje EUP so določene na zemljiških parcelah. Podatek o zemljiških parcelah je lahko pozicijsko nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi grafičnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi.
(1)
Območje občine se deli na EUP. EUP je enovito območje, določeno na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov, načrtovanih prostorskih ureditev in namenske rabe.
(2)
Določena sta dva nivoja EUP:
-
makroenote, ki so večja geografska območja in predstavljajo naselja: Blatna Brezovica (BB), Borovnica (BO), Drenov Grič (DG), Smrečje (SM), Stara Vrhnika (SV), Verd (VE), Velika Ligojna (VL), Vrhnika (VR), Zaplana (ZA),
-
EUP, ki so označene z oznako, ki določa makroenoto, podrobno namensko rabo in zaporedno številko. Kadar se enota urejanja prostora ne ureja samo s tem prostorskim aktom, je v drugi vrstici izpisana oznaka načina urejanja z obstoječim ali predvidenim OPPN.
(3)
Na karti je naslednji zapis oznak EUP, na primer:
-
VR – oznaka makroenote,
-
SSeb – oznaka podrobne namenske rabe,
-
475 – oznaka, na katero so podane usmeritve za pripravo OPPN oziroma podrobni PIP,
-
OPPN – oznaka načina urejanja. Oznaka OPN se ne izpisuje.
(1)
Na območju Občine Vrhnika je določena naslednja namenska raba prostora:
+---------------------------------------------------------------+
| I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|S |območja stanovanj |SSea |stanovanjske površine za eno- |
| | | |ali dvostanovanjske objekte na|
| | | |ravnem terenu |
| | +------+------------------------------+
| | |SSeb |stanovanjske površine za eno- |
| | | |ali dvostanovanjske objekte na|
| | | |razgibanem terenu |
| | +------+------------------------------+
| | |SSv |stanovanjske površine za |
| | | |večstanovanjske objekte |
| | +------+------------------------------+
| | |SB |stanovanjske površine za |
| | | |posebne namene |
| | +------+------------------------------+
| | |SK |površine podeželskega naselja |
| | +------+------------------------------+
| | |SP |površine počitniških hiš |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|C |območja centralnih |CU |osrednja območja centralnih |
| |dejavnosti | |dejavnosti |
| | +------+------------------------------+
| | |CD |druga območja centralnih |
| | | |dejavnosti |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|I |območja |IP |površine za industrijo |
| |proizvodnih +------+------------------------------+
| |dejavnosti |IG |gospodarske cone |
| | +------+------------------------------+
| | |IK |površine z objekti za |
| | | |kmetijsko proizvodnjo |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|B |posebna območja |BT |površine za turizem |
| | +------+------------------------------+
| | |BC |športni centri |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|Z |območja zelenih |ZS |površine za oddih, rekreacijo |
| |površin | |in šport |
| | +------+------------------------------+
| | |ZP |parki |
| | +------+------------------------------+
| | |ZV |površine za vrtičkarstvo |
| | +------+------------------------------+
| | |ZD |druge urejene zelene površine |
| | +------+------------------------------+
| | |ZK |pokopališča |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|P |območja prometnih |PC |površine cest |
| |površin +------+------------------------------+
| | |PŽ |površine železnic |
| | +------+------------------------------+
| | |PO |ostale prometne površine |
+-----+---------------------------------------------------------+
|E |območja energetske infrastrukture |
+-----+---------------------------------------------------------+
|O |območja okoljske infrastrukture |
+-----+---------------------------------------------------------+
|F |območja za potrebe obrambe v naselju |
+-----+---------------------------------------------------------+
|A |površine razpršene poselitve |
+---------------------------------------------------------------+
| II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
+-----+---------------------------------------------------------+
|K1 |najboljša kmetijska zemljišča |
+-----+---------------------------------------------------------+
|K2 |druga kmetijskih zemljišča |
+---------------------------------------------------------------+
| III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
+-----+---------------------------------------------------------+
|G |gozdna zemljišča |
+---------------------------------------------------------------+
| IV. OBMOČJA VODA |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|V |površinske vode |VC |celinske vode |
+-----+---------------------------------------------------------+
|VI |območja vodne infrastrukture |
+---------------------------------------------------------------+
| V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|L |območja mineralnih |LN |površine nadzemnega |
| |surovin | |pridobivalnega prostora |
+-----+---------------------------------------------------------+
|f |območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
+-----+---------------------------------------------------------+
(2)
Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
24. člen
(stavbišča objektov razpršene gradnje)
(1)
Za vse legalno zgrajene objekte na območju krajine, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določenega zemljišča namenjenega gradnji v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, velja, da jim pripada zemljišče namenjeno gradnji iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega dela enotnega in gradbenega dovoljenja), objektom grajenim pred letom 1967 pa zemljišče namenjeno gradnji v velikosti 1,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dovoljeno obstoječe objekte porušiti, na istem mestu zgraditi nove z največjim dovoljenim povečanjem objekta za 10 % od obstoječega, redno vzdrževati, rekonstruirati, prenavljati, prizidati, nadzidati za 10 % od velikosti obstoječega objekta vse v smislu oblikovne sanacije. Dovoljeno je postavljati pomožne objekte.
(2)
Na območju zemljišča, namenjenega gradnji, določenega v gradbenem dovoljenju, je mogoča postavitev:
-
po en objekt za lastne potrebe iste vrste po določilih 33. člena,
-
ograj po določilih 38. člena in
-
podpornih zidov po določilih 39. člena tega odloka.
(3)
Gradnje iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se poveča BTP, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.
(4)
V primeru dovoljenih posegov oblikovne sanacije objektov razpršene gradnje se upošteva določila 45. in 94. člena tega odloka.
3.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
3.4.1 Določanje prostorskih izvedbenih pogojev
-
splošni PIP, določeni v poglavju 3.4 (25. do 88. člena),
-
PIP glede na namensko rabo, določeni v poglavju 3.5 (89. do 120. člena),
-
posebni PIP za posamezne EUP so v prilogi 2, ki je sestavni del tega odloka.
(2)
Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s PIP glede na namensko rabo in posebnimi PIP določeno drugače.
(3)
PIP glede na namensko rabo dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP.
(4)
Posebni PIP za posamezne EUP dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP oziroma PIP glede na namensko rabo.
3.4.2 Dopustne dejavnosti
(1)
PIP o dopustnih dejavnostih so opredeljeni v določilih 89. do 120. člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo.
(2)
Preglednica: Pojasnilo povezav med izrazi s področja dopustnih dejavnosti, uporabljenimi v tem odloku in področnimi predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti:
+----------------------------+----------------------------------+
|Poimenovanje dopustnih |Dejavnosti, navedene v področnih |
|dejavnosti v tem odloku |predpisih o standardni |
| |klasifikaciji dejavnosti |
+----------------------------+----------------------------------+
|kmetijstvo in gozdarstvo |A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, |
| |ribištvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|rudarstvo |B rudarstvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|proizvodne dejavnosti |C predelovalne dejavnosti |
| |D oskrba z električno energijo, |
| |plinom, paro |
| |E oskrba z vodo; ravnanje z |
| |odplakami in odpadki; saniranje |
| |okolja |
| |F gradbeništvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|obrtne dejavnosti |C predelovalne dejavnosti |
| |F gradbeništvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|trgovske in storitvene |G trgovina; vzdrževanje in |
|dejavnosti |popravila motornih vozil |
+----------------------------+----------------------------------+
|promet in skladiščenje |H promet in skladiščenje |
+----------------------------+----------------------------------+
|gostinstvo in turizem |I gostinstvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|poslovne dejavnosti |J informacijske in komunikacijske |
| |dejavnosti |
| |K finančne in zavarovalniške |
| |dejavnosti |
| |L poslovanje z nepremičninami |
| |M strokovne, znanstvene in |
| |tehnične dejavnosti |
| |N druge raznovrstne poslovne |
| |dejavnosti |
+----------------------------+----------------------------------+
|družbene dejavnosti |O dejavnost javne uprave in |
| |obrambe; dejavnost obvezne |
| |socialne varnosti |
| +----------------------------------+
| |P izobraževanje |
| +----------------------------------+
| |Q zdravstvo in socialno varstvo |
| +----------------------------------+
| |R kulturne, razvedrilne in |
| |rekreacijske dejavnosti |
+----------------------------+----------------------------------+
|druge dejavnosti |S druge dejavnosti |
| |T dejavnost gospodinjstev z |
| |zaposlenim hišnim osebjem; |
| |proizvodnja za lastno rabo |
| |U dejavnost eksteritorialnih |
| |organizacij in teles |
+----------------------------+----------------------------------+
27. člen
(spremembe namembnosti objektov)
(1)
Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z namensko rabo zemljišč in dopustnimi dejavnostmi, ki so določene za EUP.
(2)
V območjih stanovanj se za izvajanje obstoječih dejavnosti, ki delujejo na podlagi izdanih upravnih dovoljenj in niso v skladu z namensko rabo zemljišč in dopustnimi dejavnostmi, dovoli sprememba namembnosti dela objekta, rekonstrukcija, odstranitev in novogradnja tako, da se uporabna površina za nestanovanjsko rabo poveča do največ 20 % glede na obstoječo površino, namenjeno za nestanovanjsko rabo. S temi spremembami se ne sme poslabšati bivalnih razmer in stanja v okolju.
3.4.3 Dopustne gradnje in drugi posegi v prostor
(1)
PIP o dopustnih gradnjah so podrobno opredeljeni v določilih 89. do 120. člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo. V skladu z njimi so dopustne naslednje gradnje:
-
gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta,
Dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija je dopustna samo na zakonito zgrajenem objektu.
(2)
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na zakonito zgrajenem objektu, ki po namembnosti ni skladen z namensko rabo, dopustna samo rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev objekta.
(3)
Prizidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava.
29. člen
(dopustni objekti, naprave in ureditve)
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje:
-
objekti, vodi in naprave GJI;
-
podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju;
-
ekološki otoki, razen v območjih namenske rabe ZP;
-
podzemne etaže (garaže in kleti) na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov; v območjih ZP samo do 60 % površine parka, s tem da mora biti na celotnem območju parka možno saditi drevesno vegetacijo;
-
objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
-
naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
-
avtobusna postajališča;
-
javne površine za pešce in kolesarje (pešpoti, kolesarske steze, brvi, pločniki, podhodi in nadhodi za pešce ipd.);
-
vodnogospodarske ureditve;
-
javne odprte površine na območjih stavbnih zemljišč (zelenih površin, drevoredov, trgov ipd.);
-
dostopi za funkcionalno ovirane osebe na območjih stavbnih zemljišč (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);
-
javne ceste in cestni objekti (mostovi idr.);
-
parkirne površine na območjih stavbnih zemljiščih, pod pogojem, da služijo osnovni namembnosti območja. Parkirišča za tovornjake so dovoljena samo v območjih namenske rabe I in P.
(1)
Namestitev solarnih sistemov je na poševnih strehah dopustna tako, da najvišja točka od površine strešne plošče ne odstopajo za več kot 50 cm in hkrati ne sega čez sleme strehe.
(2)
Pri izvajanju vzdrževalnih delih na večstanovanjskih objektih in objektih s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (kot so šole, vrtci, poslovni objekti ipd.) je treba upoštevati:
-
zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;
-
zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt;
-
pri obnovi fasad je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt;
-
pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
(3)
Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(1)
Drugi posegi v prostor, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, krčitve gozda, poljske poti, prostori za skladiščenje lesa, morajo biti načrtovani sonaravno. Na območjih, ki so pod varstvenimi režimi, je za posege treba pridobiti mnenja pristojnih organov.
(2)
Pri ureditvah stoječih voda, vodotokov in hudournikov se praviloma uporablja naravne materiale s čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati. Tlorisne zasnove stoječih voda naj posnemajo naravne oblike jezer in ribnikov.
(3)
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja tal ali preprečiti odtoka meteornih voda, visokih voda in hudournikov.
(4)
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
-
pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi,
-
gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
(5)
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami. Na enak način se lahko zavarujejo strma pobočja nelegalnih kopov z deli, ki ne sodijo med dela po rudarskih metodah, ki so opredeljena v področnih zakonskih in podzakonskih aktih.
(1)
Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte GJI, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
(2)
Na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustni le tisti pomožni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim režimom za posamezno območje.
(3)
Dopustne lokacije pomožnih objektov glede na namensko rabo prostora so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
(4)
Če so objekti za lastne potrebe in kmetijsko-gozdarski objekti večji od navedenih v 33. in 34. členu, je treba odstopanja utemeljiti v postopku pridobivanja upravnega dovoljenja, ob upoštevanju drugih določil tega odloka.
(1)
Objekti za lastne potrebe so:
-
nadstrešek: streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke ipd., z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
-
garaža: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
-
drvarnica: enoetažen, pritličen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;
-
enoetažna pritlična lopa: namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega je streha hkrati strop nad prostorom;
-
steklenjak: enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
-
uta oziroma senčnica: enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
-
bazen: montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko tudi gašenju morebitnega požara, njegova površina je največ 30 m2 in globina do 1,5 m, merjeno od roba do dna;
-
rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m3, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;
-
zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m;
-
zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3.
(2)
Gradnja objektov za lastne potrebe je dovoljena na območjih stavbnih zemljišč ob legalno zgrajenih bivalnih objektih.
(3)
Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.
(4)
Ob eno- in dvostanovanjskih stavbah, ob počitniških objektih ter na območjih namenske rabe SB je dovoljeno zgraditi samo en objekt iste vrste.
(5)
Na zemljiških parcelah večstanovanjskih stavb se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja zazidanosti.
