7. člen
(stanje, značilnosti in težnje)
(1)
Vrhnika je ena izmed občin Ljubljanske urbane regije, leži v osrednji Sloveniji, na stiku med krasom, Ljubljanskim barjem in Polhograjskim hribovjem, kar ji daje svojevrsten pečat. Območje celotne občine se kot pristop k urbanističnemu urejanju razvija in deli na dve značilni območji: območje mesta Vrhnika z okoliškimi naselji (območje urbanističnega načrta) in ostala okoliška naselja, po večini vaškega značaja ali kvalitetnega vzorca razpršene poselitve. V občini živi 16.390 prebivalcev (po podatkih Občine Vrhnika, pridobljenih 2. 1. 2014), od tega jih 8.319 (po podatkih SURS, stanje na dan 2. 1. 2014) živi v mestu Vrhnika. Število prebivalstva zadnjih 10 let stalno raste, najbolj v Bistri, Bevkah, Podlipi, Verdu in Zaplani.
(2)
Vrhnika ima slabih 9 % (natančneje 8,9 %) površine plansko namenjene razvoju poselitve, proizvodnje, centralnih dejavnosti ter mestnih zelenih in rekreacijskih površin. Analize poselitve kažejo, da je velik del teh površin še neizkoriščen. Po ocenah možnosti razvoja poselitve znotraj obstoječih ureditvenih območij naselij, imajo naselja na Vrhniki neizkoriščen prostorski potencial, ki bi lahko zadovoljil potrebe slabih 6.000 novih prebivalcev.
(3)
Zaradi stalnega večanja števila prebivalcev, javna infrastruktura komaj še zadovoljivo krije vse potrebe znotraj celotnega območja občine. To drži za vsa področja komunalne in prometne infrastrukture, šolstva, zdravstva, uprave, športa in delno tudi energetike. Edino na področju kulture Vrhnika izstopa v odnosu do drugih mest primerljive velikosti.
(4)
Vrhnika se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije razvija policentrično. Na območju občine se nekatera naselja razvijajo v smeri oblikovanja lokalnih centrov, ki z dopolnjeno infrastrukturo krijejo potrebe sosednjih območij. Gospodarstvo je panoga, ki je Vrhniški prostor v preteklosti močno zaznamovala, v zadnjih obdobjih pa je bila deležna nekaterih večjih sprememb, predvsem na račun prestrukturiranja večjih industrij in razvoja večjega števila malih gospodarstev. Vrhnika ima interes razvoja na področju gospodarstva, za kar po obstoječih prostorskih aktih namenja velik del prostora v okolici Sinje Gorice, razvoj pa bo podkrepila še načrtovana obvoznica z novim avtocestnim priključkom. Enega izmed poslovnih izzivov predstavlja razvoj turizma kot gospodarske panoge, saj ima Vrhnika poleg močno razvitih kulturnih ustanov tudi izvrstne prostorske danosti, ki so dobra podlaga za kvaliteten razvoj rekreacijskih in turističnih kapacitet, prepoznavnih na nacionalnem nivoju.
(5)
Infrastruktura in gospodarski razvoj potekata usklajeno z razvojem poselitve. Najbolj intenzivno poseljeni del občine je Vrhnika s funkcionalno povezanimi naselji Verd, Mirke, Sinja Gorica in Stara Vrhnika. Načrtovana obvoznica z novim avtocestnim priključkom bo proces urbanizacije in pritiske investitorjev na poselitev gotovo še povečala. Urbanizacija in zgoščanje prebivalstva ustvarja potrebe po razvoju javne infrastrukture in po novih, v sistem povezanih odprtih površinah.
(6)
Prometna infrastruktura je zaradi tranzitne lege Vrhnike pod vse večjim pritiskom. Z razvojem infrastrukture in izvedbo načrtovane obvoznice z novim avtocestnim priključkom se bo zmanjšala prometna obremenitev središča Vrhnike, s tem se bo ponudila Vrhniki priložnost za obnovo, ki bo lahko mesto približala nemotoriziranim prebivalcem.
(7)
Hribovita območja in nekatere ravninske dele med naselji zaznamuje razpršenost gradnje in poselitve. Razpršena gradnja je posledica neustrezno umeščenih gradenj in povzroča različne probleme, kot so neracionalna izraba prostora, nezadostna opremljenost, vizualna degradacija ali nevarnost erozije ter onesnaženja vodnih virov. Razpršenost gradnje je v prostoru ena najočitnejših nevarnosti in ovira za usklajen prostorski razvoj. Problem razpršene gradnje dopolnjuje tudi problem gradnje izven poselitvenih območij. Tovrstni problemi so zaznani na Zaplani, Lesnem Brdu in Drenovem Griču in povzročajo degradacijo kvalitetne obstoječe kulturne krajine. Avtohtona razpršena poselitev, ki je običajno vezana na kmetijsko dejavnost, pozitivno prispeva h kvalitetni krajinski sliki, sestavlja kulturno krajino in omogoča razvoj krajine. Zato se območja kvalitetne razpršene poselitve varuje.
(8)
Vrhnika ima ugodna izhodišča za razvoj iz več vidikov. S svojo geografsko lego v neposredni bližini glavnega mesta, s svojo kulturno dediščinsko zapuščino in naravnimi danostmi je dobro prepoznavna na regionalnem in nacionalnem nivoju. Z vidika razvoja prostora ima še neizkoriščene kapacitete, z vidika gospodarskega razvoja se ji odpirajo nekatere nove možnosti. Za usklajen prostorski razvoj je pomembno, da občina ob velikih prostorskih možnostih in ob intenzivnemu razvoju, skrbi tudi za skrbno ohranjanje in varstvo svojega naravnega in prostorskega potenciala.