Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika

Občina Vrhnika se bo razvijala umirjeno. Umirjen razvoj naj bi zagotavljal zaposlovanje in bivanje domačemu prebivalstvu in prirastku le-tega prebivalstva ter držal povprečje nekaj nad razvojnim povprečjem v Republiki Sloveniji, s poudarkom na izboljšavah kakovosti življenja, sociale, prostora, družbenih dejavnosti, komunalnih dejavnosti itd. Občina bo z umirjenim razvojem sledila načelom trajnostnega razvoja, vključno z uspešnim in vitalnim gospodarstvom, turizmom in kmetijstvom.

Zatečeno stanje, ki na podlagi že opredeljenih, a še nepozidanih stavbnih zemljišč omogoča zelo hitro rast števila stanovanj, predstavlja nevarnost, da bo prihajalo do zaostajanja razvoja javne infrastrukture glede na priseljevanje in s tem nevarnost, da se Vrhnika razvije v smeri spalnega naselja. Zato bo občina v kontekstu umirjanja razvoja omejila možnosti zapolnjevanj obstoječih planskih stavbnih površin in s tem upočasnila stanovanjsko gradnjo. Omejevanje bo potekalo na dva načina:

opredelila se bo faznost izvajanja stanovanjskih novogradenj,

na območjih, za katera prostorski izvedbeni akti še niso sprejeti, se bo z določitvijo nižjih izrab in gostot omejilo število načrtovanih stanovanjskih enot.

V okviru faznosti se bodo v prvi fazi razvijala območja, za katera so prostorski izvedbeni akti (ZN, OLN, OPPN idr.) že sprejeti oziroma se že pripravljajo. V drugi fazi se bo razvijala stanovanjska gradnja v območjih, ki so že plansko opredeljena kot stavbna zemljišča, nimajo pa še sprejetih OPPN. Količino predvidenih stanovanjskih enot, zgrajenih v drugi fazi, se bo omejilo glede na možnosti sočasnega razvoja (družbene in ostale) infrastrukture. V zadnji, časovno najbolj oddaljeni fazi, se bodo preučile potrebe in možnosti po opredelitvi novih razvojnih površin za stanovanjsko gradnjo, centralne ali gospodarske dejavnosti v območjih med obstoječo poselitvijo in predvidenim severnim delom obvoznice.

Mimo umirjenega razvoja stanovanjske gradnje bo občina poskrbela za razvoj gospodarstva, ki bo zagotavljalo dolgoročno izboljšanje blagostanja, dvignilo kakovost dela in konkurenčnost v regiji. Gospodarske dejavnosti se bodo prednostno usmerjale v za to dejavnost predvidene gospodarske cone.

Bivanje domačega prebivalstva in prirastka le-tega prebivalstva se bo omogočilo z dopolnjevanjem obstoječih naselij z eno- ali dvostanovanjsko gradnjo. Pri določanju velikosti in lege zemljišč, na katerih bo omogočeno dopolnjevanje naselij, bodo upoštevani omejitveni dejavniki glede na urbanistične, prostorske in okoljske dejavnike. Pri dopolnjevanju strnjenih naselij bo s podrobnimi določili onemogočeno vsakršno širjenje razpršene gradnje ali oblikovno in prostorsko neprimerne novogradnje. Za nekatere hribovite predele občine je značilna tudi obstoječa razpršena poselitev, vezana na kmetijsko dejavnost. Kot taka sooblikuje značilno kulturno krajino in se zato varuje kot razpršen vzorec poselitve.

Občina bo ohranjala in načrtovala kakovostno bivalno okolje. Kakovostno bivalno okolje pomeni ustrezno zasnovane bivalne objekte, dobro dostopnost vseh vrst infrastrukture, dostopne in urejene zelene površine ter celovito ohranjanje kvalitete stanja okolja (zmanjšanje onesnaženja zraka, zmanjšanje hrupa, dolgoročno in celovito zavarovanje pitne vode pred onesnaženjem in racionaliziranje porabe, zmanjševanje nevarnosti poplav, zmanjšanje onesnaženja tekočih in stoječih voda, okolju prijazno ravnanje z odpadki). Dobra dostopnost infrastrukture pomeni v povprečju manj kot 300 m zračne razdalje do javnih površin in javnega prevoza za več kot 80 % prebivalcev mesta, ustrezno načrtovano število parkirišč ter družbenih in centralnih dejavnosti. Standardi za dobro dostopne zelene površine določajo 18 m2 zelenih površin na prebivalca ali 15 m2 uporabnih zelenih površin na prebivalca. Dobra dostopnost zelenih površin pomeni največ 500 m oddaljenost od stanovanj.

Občina bo postala prepoznavna po spoštljivem odnosu do naravne in kulturne dediščine. Prevzela bo pobudo pri skupnem razvoju in varstvu naravnih in kulturnih vrednot občine kot ključnih prvin prepoznavnosti občine. Občina bo upoštevala omejitve, pomembne za razpoznavnost in kvaliteto prostora. Posegi v naravo, ki vključujejo gradnje, se bodo načrtovati in izvajati v skladu z ohranjanjem narave. Pri načrtovanju poseganja v prostor se izbere tisto odločitev, ki bo ob približno enakih učinkih izpolnjevala merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo, in ki v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.