Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika

Komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Izven strnjenih območij poselitve je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov.

Pri načrtovanju objektov in naprav komunikacijske infrastrukture je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

gradnja samostoječih antenskih stolpov je možna v območjih namenske rabe IP, IG, E, O, F, K2, G (samo gospodarski gozd) in f;

dopustnost gradnje drugih telekomunikacijskih objektov in naprav (baznih postaj, anten, oddajnikov) glede na namensko rabo prostora je določena v prilogi 1 tega odloka;

ne glede na namensko rabo prostora telekomunikacijski objekti in naprave niso dovoljeni na objektih vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa, objektih zdravstvenega in socialnega varstva, na otroških in športnih igriščih, urejenih zelenih površinah in kulturnih spomenikih;

za postavitev objektov in naprav brezžičnih sistemov v območjih namenske rabe S in CU so upravljavci brezžičnih sistemov dolžni izdelati strokovno preveritev, s katero se utemelji smiselnost umestitve na ta območja, preverijo dopustne sevalne obremenitve in optimizira vir sevanja – usmerjenost, oddajna moč ter višina antene in njen sevalni diagram tako, da se zagotovijo čim manjše emisijske in skupne (imisijske) vrednosti EMS na človeku dostopnih lokacijah. Strokovna ocena vključuje tako analizo umestitve objektov in naprav, da se zagotovi vidna kakovost prostora. Strokovna preveritev je:

če gre za objekt ali napravo, za katero je treba pridobiti dovoljenje, pogoj za izdajo tega dovoljenja;

če gre za objekt, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisih s področja varstva okolja, del poročila o vplivih na okolje in pogoj za izdajo okoljevarstvenega soglasja;

če gre za objekt, za katerega ni treba pridobiti dovoljenja, del dobre prakse.

objekti in naprave brezžičnih sistemov se v naseljih v čim večji meri umeščajo na obstoječe in predvidene objekte. Prednostno se umeščajo na območja in objekte, namenjene dejavnostim, kot so trgovsko-nakupovalne, poslovne, industrijske, prometne in komunalne dejavnosti;

objekti in naprave brezžičnih sistemov se zunaj naselij v čim večji meri umeščajo v obstoječe infrastrukturne koridorje in objekte;

objekt za telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m2, za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami do višine 10 m, je dovoljen na vseh območjih stavbnih zemljišč;

gradnja objektov in naprav komunikacijske infrastrukture ni dopustno postavljati na zavarovana območja, naravne vrednote in varovana območja narave. Izjemoma je gradnja dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje oziroma objekt pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru mogoč le na podlagi soglasja pristojnih organov za ohranjanje narave;

gradnja objektov in naprav komunikacijske infrastrukture ni dopustno postavljati na območja ali objekte kulturne dediščine. Izjemoma je gradnja dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje oziroma objekt pridobilo ta status. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe, je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objektov in njihovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije na vidno izpostavljenih lokacij v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo. Poseg je v tem primeru mogoč le na podlagi soglasja pristojnih organov za ohranjanje narave oziroma varstva kulturne dediščine;

upošteva naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

pri umeščanju v prostor naj bo v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost objektov in naprav in vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto;

oblikovanje objektov (barva, oblika stebrov in anten) mora biti čimbolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji in naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni.

Varovalni pas znaša 3 m od osi voda na vsako stran. Rezervat znaša 1,5 m od osi predvidenega voda na vsako stran.

Varovalni pas komunikacijskega oddajnega sistema se določi za vsak oddajnik posebej. Varovalni pas obsega tridimenzionalno območje od antene in se določi glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in glede na tehnološko izvedbo.

V varovalnih pasovih in rezervatih komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:

objektov zdravstvenega in socialnega varstva, objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa, turističnih objektov namenjenih bivanju in rekreaciji,

stanovanjskih objektov,

objektov upravnih, trgovskih, storitvenih ali gostinskih dejavnosti,

otroških in športnih igrišč ter javnih zelenih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.