34. člen
(pomožni kmetijsko-gozdarski objekti)
(1)
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so:
-
kozolec: lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, s tlorisno velikostjo največ 150 m2, če gre za dvojni kozolec (toplar) oziroma z dolžino največ 30 m in z višino najvišje točke objekta največ 6 m, če gre za enojni kozolec. Priključki na GJI, razen dostopa, niso dovoljeni;
-
kmečka lopa: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije in lesnih goriv, z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
-
skedenj: enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
-
senik: enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje sena z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
-
kašča: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin, z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke 3,5 m merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
-
čebelnjak: montažen ali lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel, bruto površina največ 20 m2 in višina najvišje točke 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
-
rastlinjak: nadkrit, zaprt, enoetažen in pritličen objekt za gojenje rastlin, ki ima lahko montažno in prosojno plastično ali stekleno kritino na montažni konstrukciji, postavljeni na montažne točkovne temelje, ter prosojne stranske stene, kar se po prenehanju gojenja kmetijskih rastlin lahko odstrani, tako da na zemljišču ni sledov takega objekta in je višina najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom, ali v obliki tunela, to je nadkritega prostora, ki ima točkovno temeljenje ali sidra ter na loke napeto folijo;
-
silos: objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme – pri koritastem silosu je tlorisna površina največ 150 m2, pri stolpastem pa največ 30 m2 in višina najvišje točke objekta največ 8 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
-
gnojišče: objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot za vodo neprepustna ploščad, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 200 m2 in višina najvišje točke objekta največ 2 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena;
-
zbiralnik gnojnice ali gnojevke: za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt, prostornine do 150 m3;
-
vodni zbiralnik: vkopan v tla, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim neprepustnim materialom in ki je namenjen zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, zavarovan z varovalno ograjo, prostornine do 1000 m3 in največja globina do 2 m, merjeno od terena oziroma roba do dna;
-
betonsko korito: namenjeno zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, prostornine do 20 m3;
-
ribnik kot vodno zajetje: umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo, tlorisna površina pri betonskem koritu do 30 m2, pri umetno narejeni ali naravni kotanji do 100 m2, globina od terena oziroma roba korita do dna pa do 2 m;
-
vrtina ali vodnjak: za namakanje kmetijskih zemljišč, globina do 30 m;
-
hlevski izpust: ograjena in vodo neprepustna ploščad ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 180 m2;
-
krmišče: na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal in z lahko montažno streho na opornikih, namenjen krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih, tlorisna površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom;
-
molzišče: prekrit in najmanj na eno stran odprt prostor, namenjen molži na pašnikih, tlorisna površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom, konstrukcija pa v celoti iz lesa;
-
ograja za pašo živine: višina največ 1,5 m;
-
obora za rejo divjadi;
-
poljska pot: pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije in s širino do 3,5 m;
-
gozdna cesta: ozek pas pretežno z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo in vožnjo kmetijske ali gozdne mehanizacije, širina vozišča v premi do 3,5 m;
-
grajena gozdna vlaka: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi, širina planuma vlake v premi do 3,5 m;
-
gozdna učna pot: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu.
(2)
Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je dovoljeno graditi v območjih namenske rabe SK, A in IK ter v drugih območjih stavbnih zemljišč, če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se lahko gradijo tudi v območju namenske rabe K1, K2 in G, in sicer v 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine, takšnega objekta ni mogoče zgraditi.
(3)
Izven zgoraj navedenega 30 m pasu se na območju namenske rabe K1 in K2 lahko gradijo: čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak, krmišče, molzišče, ograja za pašo živine, vodni zbiralnik, betonsko korito, obora za rejo divjadi, grajena ograja in opora za trajne nasade ter poljska pot. Izven 30 m pasu je dopustna tudi rekonstrukcija ali nadomestitev kozolcev, senikov in skednjev na istih lokacijah oziroma se jih lahko prestavi v radiju 50 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč.
(4)
Izven 30 m pasu se na območju namenske rabe G lahko gradijo: čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, krmišče, molzišče, gozdna cesta, gozdna vlaka in obora za rejo divjadi in ograja za pašo živine.
(5)
Čebelnjaki na območjih namenske rabe K1, K2 in G morajo biti prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Na območju kulturne dediščine naj oblikovanje čebelnjakov sledi tradicionalnemu vzorcu.
(6)
Na območjih kulturne dediščine ograditev gnojišča ali gnojne jame ne sme presegati višine 1,3 m.
(7)
Poljska pot je peščena oziroma se utrdi le po kolesnicah. Utrjevanje z asfaltom, tlakovci ali odpadnim gradbenim materialom ni dopustno.
(8)
Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.
(9)
V območjih kulturne dediščine je treba izdelati celostno podobo učnih tabel ob gozdnih učnih poteh.
(10)
Postavitev lovskih prež, krmišč in drugih lovskih enostavnih objektov je mogoča v skladu s programi in plani pristojnega organa za lovstvo.
(11)
Oblikovanje kašč na območjih kulturne dediščine naj sledi tradicionalnemu vzorcu.
(12)
Na območjih kulturne dediščine in v odprti krajini je dovoljena postavitev le regionalno značilnih skednjev in kozolcev (toplar, nizki toplar, enojni kozolec in vzporedni enojni kozolec).
(13)
Na območjih kulturne dediščine je dovoljena postavitev silosa samo v horizontalni obliki.
(14)
Rastlinjaki niso dovoljeni v območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine.
(15)
Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku, mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč.
(16)
Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.
(17)
Sprememba namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja stavbnih zemljišč, ni dovoljena.