8. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo obravnavajo troje pomembnih sklopov, in sicer urbanistične, arhitekturne in krajinske pogoje in usmeritve.
(A) Urbanistični pogoji in usmeritve
(A1) Glede na načrtovan obseg urejanja ter lego posameznega objekta v prostorskem sklopu (funkcionalne celote) oziroma na posamezni gradbeni parceli (funkcionalne enote) so gabariti stavb, ki so dovoljeni na posamezni gradbeni parceli razdeljeni v več tipoloških skupin, in sicer za stanovanjske vile z načeloma skupno garažno kletjo, individualne stavbe v nizih, za stavbo osrednjih centralnih dejavnosti s stanovanji, za večstanovanjsko stavbo z enotami vrtca ter za ostale individualne stavbe ter podrobneje opredeljeni kot sledi:
(I) stanovanjske vile z načeloma skupno garažno kletjo:
(I./1.) tip A1, ki jih je v območju urejanja petnajst, predstavlja prostostoječo večstanovanjsko stavbo na skupni garažni kleti tlorisnih dimenzij 24,0 m x 17,0 m in višinskega gabarita K+P+2+M;
(I./2.) tip A2, v območju urejanja je ena tovrstna enota, predstavlja obstoječo prostostoječo večstanovanjsko stavbo na skupni kleti, lomljenega tlorisa dimenzij 46,0 m x 18,0 m ter vertikalnega gabarita K+P+3+M;
(I./3.) pod objekti z oznakami A so večinoma locirane garažne kleti, ki v večini primerov povezujejo stavbe; lega kleti z uvozi v garažne kleti in parkirnimi mesti za obiskovalce je razvidna iz grafičnega dela OPPN;
(II.) stavba osrednjih centralnih dejavnosti s stanovanji ter večstanovanjska stavba z enotami vrtca:
(II./1.) tip B1, ki je v območju zgolj eden predstavlja stavbno celoto s skupno kletjo in pritličjem, oboje maksimalnih tlorisnih dimenzij 50,0 m x (50,0 m do 60,0 m) nad katerima se v etažah dviga dvoje večstanovanjskih celot, tlorisnih dimenzij vsake 17,0 m x (50,0 m do 55,0 m) za zahodni del ter 17,0 m x (56,0 m do 60,0 m) za vzhodni del; oba višja dela sta vertikalnih gabaritov K+P+3+M; možne so modifikacije arhitektonskih rešitev, ki pa ne smejo presegati gradbenih meja, ki so določene v grafičnem delu;
(II./2.) tip B2 predstavlja večstanovanjsko stavbo na skupni garažni kleti tlorisnih dimenzij nad pritličjem 48,0 m × 17,0 m, vertikalnega gabarita K + P + 3 + M; pritličje, ki je namenjeno pretežno dejavnosti vrtca je tlorisnih dimenzij 48,0 m × (30,0 m do 33,0 m) (klet stavbne celote se razteza izven tlorisnih gabaritov pritličja in povezuje tudi sosednjo stavbo funkcionalne celote); namembnost pritličja ter eventuelno prve etaže veznega trakta je poleg vrtca lahko tudi poslovna. Podrobnejši prikaz gabaritov stavb je razviden iz grafičnega dela OPPN.
(III.) eno- ali dvostanovanjske stavbe:
(III./1.) stavbe v nizu ali prostostoječe stavbe:
(III./1.1.) tip C1 predstavlja eno- ali dvostanovanjsko stavbo v nizu (paru), v območju urejanja je skupaj načrtovanih sedeminšestdeset enot, tlorisnih dimenzij 6,50 m × 15,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1 (M);
(III./1.2.) tip C2 predstavlja eno- ali dvostanovanjsko stavbo, v območju urejanja je načrtovanih šest tovrstnih stavb, tlorisnih dimenzij 6,50 m × 15,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1(M);
(III./1.3.) tip C3 je prav tako oblikovan kot eno- ali dvostanovanjska stavba (enota dvojčka), vsega skupaj se tovrstnih stavb na severnem delu območja načrtuje štiri, tlorisnih dimenzij 7,0 m × 12,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1+(M);
(III./1.4.) tip C4 predstavlja prostostoječo eno- ali dvostanovanjsko stavbo, v območju urejanja je načrtovanih pet, tlorisnih dimenzij 7,0 m × 12,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1+(M);
(III./1.5.) tip C5 predstavlja prostostoječo dvostanovanjsko stavbo, načrtovanih je pet tovrstnih objektov, tlorisnih dimenzij 10,0 m × 10,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1 oziroma (K)+P+M;
(III./1.6). tip C7 je oblikovan kot eno- ali dvostanovanjska stavba v strnjenem nizu, v območju urejanja je skupaj načrtovanih sedem takšnih enot, tlorisnih dimenzij 6,50 m x 15,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1(M); parkirna mesta so načrtovana ob zahodni strani dovozne notranje prometnice;
(III./1.7). tip C8 predstavlja stanovanjske objekte različnih tlorisnih dimenzij, razvidnih iz grafičnega dela OPPN, višinskega gabarita do (K)+P+1(M);
(III./1.8). neposredno ob objektih z oznakami C1, C2, C3, C4 in C5 so locirana parkirna mesta, v večini primerov znotraj funkcionalnih enot; lega parkirnih mest in uvozi so večinoma razvidni iz grafičnega dela OPPN;
(III./2.) prostostoječe stavbe kot interpolacija v ali ob obstoječo individualno gradnjo:
(III./2.1.) tip C6, predstavlja prostostoječo eno- ali dvostanovanjsko stavbo s streho v naklonu, v območju urejanja jih je enaindvajset, tlorisnih dimenzij 9,0 m × 12,0 m in vertikalnega gabarita (K) + P + 1 +(M);
(IV.) večnamenski objekt; neposredno ob funkcionalno celoto športno rekreativnih površin je v parkovnem delu FCZI5 umeščen večnamenski pritlični objekt (gostinstvo, rekreacija, servis) tlorisnih dimenzij 6,25 m x 5,0 m.
(V.) obstoječe stanovanjske stavbe: v območju se nahaja nekaj obstoječih stanovanjskih stavb, ki se jih ohranja, merila in pogoji za njihovo prenovo ali dozidavo pa so podani v nekaterih drugih členih tega odloka.
(A2) Celotno območje urejanja sestavljajo funkcionalne celote namenjene gradnji stavb (FCS in FC CU), funkcionalne celote ohranjanja obstoječih gozdnih in ostalih zelenih površin (FCG in FCZ), funkcionalne celote prepleta zelenih površin in vstopnih prometnic (FC ZI) cestne infrastrukture (FCI) ter rekreacijske poteze ob ribniku z vodotokom(FCV). V nadaljevanju so določeni tipi in število stavb v posamezni funkcionalni celoti ter opredeljena površina posamezne funkcionalne celote.
(A2./1.) Funkcionalne celote namenjene gradnji stavb (dvanajst celot) se dele na:
(1)
FC S1, funkcionalna celota prepleta stavb v nizu, stanovanjske vile in večstanovanjske stavbe z vrtcem, umeščena neposredno ob osrednjem kareju centralnih dejavnosti južnega dela zahodnega sklopa stanovanjske gradnje določa možnost gradnje sedmih stavb tipa C7, dveh stavb tipa C1, ene stavbe tipa B2 ter ene stavbe tipa A1, obeh na oziroma ob (opcijsko) skupni garažni kleti; poleg teh, je na vzhodnem delu funkcionalne celote, na zemljiščih parc. št. 318/43, 318/46, 318/47, 318/49 in 318/50 ter zahodnemu delu parc. št. 318/36, vse k.o. Kokrica dopustna gradnja objektov v skladu s splošnimi določili PIP, ki veljajo za EUP ML 1/1 in so določena v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 09/16, 63/16, 20/17, 42/17, 63/17, 01/18, 23/18) površina funkcionalne celote znaša 0,97hektarja;
(2)
FC S2, funkcionalna celota stanovanjskih vil in stavb v nizu, severno ob FC S1, določa možnost gradnje, štirih stavb tipa A1, vse na oziroma ob skupni garažni kleti, petnajst stavb tipa C1, štirih stavb tipa C8 in ena stavba tipa C2; površina funkcionalne celote znaša 1,08 hektarja;
(3)
FC S3, funkcionalna celota stanovanjskih vil ter eno- oziroma dvostanovanjskih stavb v dveh nizih, ki je umeščena severno od FC S2, določa možnost gradnje štirih stavb tipa A1 na skupni garažni kleti, štirinajst stavb tipa C1 in tri stavbe tipa C2; površina funkcionalne celote znaša 1,12 hektarja;
(4)
FC S4, funkcionalna celota stavb v nizu in stanovanjskih vil med FC S3 in primarno prečno povezovalno cesto FC I3 omogoča gradnjo štirih stavb tipa A1 na oziroma ob skupni garažni kleti, po dveh eno- oziroma dvostanovanjskih stavb tipa C2 in C8, ene C4 ter deset stavb tipa C1; površina funkcionalne celote znaša 1,17 hektarja;
(5)
FC S5, funkcionalna celota stanovanjskih vil in stavb v nizu med FC I3 na jugu in gozdom FC G1 na severu določa možnost gradnje dveh stavb tipa A1 na oziroma ob skupni garažni kleti ter dvanajst stavb tipa C1; površina funkcionalne celote znaša 0,75hektarja;
(6)
FC S6, funkcionalna celota severno od gozdne enklave FC G1 omogoča gradnjo šestih stavb tipa C1; površina funkcionalne celote znaša 0,26 hektarja;
(7)
FC S7 predstavlja najsevernejšo funkcionalno celoto stavb zahodnega sklopa stanovanjske gradnje in predvideva gradnjo osmih eno- oziroma dvostanovanjskih tipa C1 ter pet eno- oziroma dvostanovanjskih stavb tipa C5; površina funkcionalne celote znaša 0,68 hektarja;
(8)
FC S8.1 in FC S8.2 individualne stanovanjske gradnje določa možnost gradnje štirih stavb tipa C3 in štirih stavb tipa C4; površina funkcionalne celote, ki jo sicer deli prometnica FC I3, znaša ločeno za FC S8.1 0,12 hektarja in FC S8.2 0,13 hektarja.
(9)
FC S9, funkcionalna celota prepleta obstoječe večstanovanjske in novonačrtovanih individualnih stavb omogoča možnost gradnje dvoje novih stavb tipa C6; površina funkcionalne celote znaša 0,38 hektarja;
(10)
FC S10, funkcionalna celota individualne stanovanjske gradnje ob severnem robu gozdne enklave FC G2 določa možnost gradnje osmih stavb tipa C6; površina funkcionalne celote, ki jo sicer deli notranji krak prometnice z oznako FC I6 znaša, ločeno za FC S10.1 0,32 hektarja, FC S10.2. 0,10 hektarja in FC S10.3 0,02 hektarja;
(11)
FC S11, funkcionalna celota ob južnem robu obstoječe stanovanjske gradnje naselja na severu združuje enajst individualnih stavb tipa C6; površina funkcionalne celote, vključujoč robna območja, znaša 0,78 hektarja;
(12)
FC CU1 predstavlja najjužnejšo funkcionalno celoto prepleta centralnih dejavnosti in stanovanjskih programov ob južnem vstopu v območje in omogoča gradnjo ene stavbe tipa B1; površina funkcionalne celote znaša 0,60hektarja;
(A2./2.) Funkcionalne celote ohranjanja obstoječih gozdnih in ostalih zelenih površin (petih celot, vključujoč celoto športnorekreativnih površin v zelenju) se dele na:
(1)
FC G1, funkcionalna celota na zahodnem robu urejanja območja, vzhodno od glavne zbirne ceste FC I2 predstavlja zaključek širšega kompleksa gozdnih površin zahodno od območja naselja in obsega 0,21 hektarja površin;
(2)
FC G2, funkcionalna celota ohranjanja osrednjega gozdnega kompleksa znotraj stavbnih zemljišč obsega 1,20 hektarja površin;
(3)
FC Z3, funkcionalna celota na skrajnem vzhodu območja, ki jo deli dovozna pot FC I7 do kmetije se nahaja v sklopu starejše kmetije, zato se ji ohranja dosedanja zelena funkcija travne površine; sestavljena je iz FC Z3.1. površine 0,17 hektarja ter FC Z3.2 površine 0,40 hektarja;
(4)
FC Z2, funkcionalna celota travnatih površin v severnem delu osrednjega dela, ki predstavlja del retenzijskih površin vodotoka je sestavljena iz FC Z2.1 površine 0,23 hektarja in FC Z2.2 površine 0,07 hektarja;
(5)
FC Z1, funkcionalna celota zelenih površin zahodno od glavne zbirne prometnice FC I2 se ohranja kot zelena, gozdna površina in obsega 0,03 hektarja;
(6)
FC ŠR1, funkcionalna celota športnorekreativnih površin v zelenju obsega površine 0,33 hektarja. Območje mora vsebovati košarkarsko igrišče z odprtim javnim prostorom z otroškim igriščem.
(A2./3.) Funkcionalne celote cestne infrastrukture (sedem celot) se dele na:
(1)
FC I1 in FC I2, funkcionalni celoti glavne, primarne zbirne prometnice, ki se na jugu navezuje preko krožnega (opcijsko trikrakega) križišča (FC I8) na navezovalno cesto na AC, na severu pa na obstoječe križišče notranjih cest naselja, določa izgradnjo sedmih klasičnih trokrakih križišč in obsega skupaj 2,09 hektarja površin;
(2)
FC ZI1, funkcionalna celota napajalne prometnice za potrebe načrtovane stavbe v FC CU1 se priključuje na glavno zbirno cesto in zaključuje s parkiriščem; površina funkcionalne celote znaša 0,18 hektarja;
(3)
FC ZI2, funkcionalna celota prve prečne povezovalne ceste, ki povezuje glavno zbirno cesto s sistemom notranjih prometnic in obsega površino 0,12 hektarja;
(4)
FC ZI3, funkcionalna celota druge prečne povezovalne ceste, ki povezuje notranji prometni sistem in obsega 0,11 hektarja površin; za vse štiri funkcionalne celote FC ZI velja, da se vse razpoložljive zelene površine znotraj celot, skladno konceptu urejanja, maksimalno zazelene z visokoraslo drevesno vegetacijo;
(5)
FC ZI4, funkcionalna celota tretje prečne povezovalne ceste z notranjim prometnim sistemom, površine 0,11 hektarja;
(6)
FC I3, funkcionalna celota glavne prečne povezovalne ceste z ostalim delom naselja površine 0,21 hektarja;
(7)
FC ZI5, funkcionalna celota četrte prečne prometnice s parkirnimi površinami za potrebe športa in rekreacije in gradnja ene stavbe tipa C9, površine 0,17 hektarja;
(8)
FC I4, funkcionalna celota nove notranje prometnice osrednjega dela skupne površine 0,10 hektarja;
(9)
FC I5, funkcionalna celota rekonstruirane lokalne ceste LC 183230 obsega del rekonstruirane ceste, dvoje novih križišč in preurejeno obstoječe križišče na SZ, vse v skupnem obsegu 0,17 hektarja zemljišč znotraj območja urejanja;
(10)
FC I6, funkcionalna celota rekonstruirane lokalne ceste na zahodnem robu FC V2 z novim dovozom površine 0,11 hektarja;
(11)
FC I7, funkcionalna celota dovozne ceste, ki poteka preko FC Z3 in katere površina znaša 0,07 hektarja;
(12)
FC I8, funkcionalna celota krožnega križišča, ki na navezovalni cestni na AC priključuje območje z glavno zbirno cestno na severu, na jugu omogoča priključek navezovalne cestne na regionalno cesto R2 – 412 (Koroška cesta) ter določa enosmerni izvoz za oskrbo trgovskih programov v FC CU1; površina funkcionalne celote skupaj znaša 0,22 hektarja.
(A2./4.) Funkcionalne celote vodnih in neposredno obvodnih površin (štiri funkcionalne celote) se dele na:
(1)
FC V1, funkcionalna celota vodotoka na severozahodnem delu območja, ki obsega 0,11 hektarja površin;
(2)
FC V2 funkcionalna celota vodotoka v osrednjem delu območja, ki obsega 0,09 hektarjev površin;
(3)
FC V3, na vzhodnem delu območja, ki poleg vodotoka vključuje tudi ribnik z obvodnimi površinami, obsega 0,32 hektarja;
(4)
FC V4, funkcionalna celota na skrajnem vzhodnem delu območja površine 0,03 hektarja.
(B) Arhitektonski pogoji in usmeritve
Odlok poleg urbanističnih določa tudi arhitektonske pogoje, usmeritve in načela oblikovanja stavb in pomožnih objektov za lastne potrebe.
(B1.) Za stavbe veljajo naslednja skupna določila oblikovanja, ki se ločeno določajo za večstanovanjski sklop na zahodnem delu območja, za novonačrtovano individualno gradnjo na severnem delu območja in za območje obstoječih stavb.
(B1./1.) Arhitektonski pogoji in usmeritve za eno- oziroma dvostanovanjske stavbe v nizu, za večstanovanjski sklop vil, trgovsko stanovanjsko stavbo ter večstanovanjsko stavbo z vrtcem v območju funkcionalnih celot od FC S1 do FC S7 in FC CU1 na južnem delu območja urejanja:
(1)
stavbe v posameznih funkcionalnih enotah iste funkcionalne celote (še posebej to velja za linijo ob glavni zbirni cesti FC I1 in FC I2) morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin; delna odstopanja od oblikovalskih izhodišč so v smislu kvalitetnih rešitev vstopnih poudarkov možna za oblikovanje stavbe le v FC CU1;
(2)
nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjo meteorne vode s streh; izbor kritin in barva kritin mora biti enotna;
(3)
napušči streh, razen nad terasami mansard in uvozi v kletne garaže, niso dovoljeni; strehe so načeloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad; dovoljujejo se poudarki in nadstreški nad vhodnimi vrati, izložbami, lokali, ki morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo podobo predvidene stavbe in okolice; poudarki in nadstreški nad vhodnimi vrati lahko segajo preko dovoljenih maksimalnih tlorisnih gabaritov in določenih gradbenih linij, hkrati pa ne smejo poslabšati pogojev za bivanje in delo v sosednjih stavbah;
(4)
strehe garažnih kleti v predelih, kjer nad njimi ni stavb so ozelenjene oziroma drugače parkovno urejene;
(B1./2.) Arhitektonski pogoji in usmeritve za sklop novonačrtovanih individualnih stavb na vzhodnem delu območja v funkcionalnih celotah FC S9, FC S10 in FC S11, ki veljajo za stanovanjske stavbe. Za stanovanjske stavbe veljajo naslednja določila:
(1)
strehe stavb so simetrične dvokapnice v naklonu 34°–42°;
(2)
stanovanjske stavbe v funkcionalni celoti morajo biti enotno oblikovane z uporabo sodobnih arhitekturnih elementov in materialov (višina kolenčnega zidu, nakloni, fasade, balkonske ograje, napušči …);
(3)
barva strešne kritine mora biti v odtenkih iste barve kot je prevladujoča v okoliških delih naselja;
(4)
uporaba živih barv na fasadah ni dopustna;
(5)
stavbe so lahko grajene klasično ali montažno;
(6)
v primeru postavitve sončnih zbiralnikov morajo ti biti postavljeni na strešino.
(B1./3.) Arhitektonski pogoji in usmeritve za obstoječe stavbe osrednjega dela območja v funkcionalni celoti FC S9 in na stikih območja z obstoječo gradnjo v primerih ko ta deloma sega v območje:
(B1./3a.) Določijo se sledeči pogoji prenove:
(1)
ohranjati je potrebno prvotno tipiko širšega kompleksa naselja, ki je sestavljeno iz gručastih skupin domačij, pri čemer so gruče med seboj ločene vsaj z zelenjem (sadovnjaki …) a hkrati kot celota še oblikujejo enotno naselbinsko podobo; podoba gručastega naselja izhaja iz specifične lege naselja na konfiguacijsko razgibanem zemljišču;
(2)
prenova ali nadomestitev gradnje mora ohranjati hierarhičnost v oblikovanju in vgrajenost v identiteto arhitekturne krajine pri čemer število gruč in njihova razprostrtost ne sme presegati značilnega merila krajine;
(3)
ob dejstvu, da razmerja med posameznimi stavbami v okviru enotne arhitekturne skupine določajo osnovna prostorska razmerja, se določa, da prenovitveni posegi ali nadomestne obdržijo medsebojne hierarhične odnose med stavbami, ki tvori osnovno prostorsko enoto;
(4)
ohranjati je tipične razporeditve stavb v kompleksu domačij ob upoštevanju tipologije vrste kompleksa, njegovo lego v odnosu do terena in glede na doseženo stopnjo oblikovati;
(5)
pri nadomestitvah gradenj je ohranjati velikostna razmerja stavb glede na tlorisne značilnosti obstoječega objekta, glede na dotedanje višinske gabarite in pri strehah glede na obliko (nakloni 32°–42°) in kritino (barva, material);
(6)
pri prenovitvenih delih je potrebno pozornost posvetiti ohranjanju in kvaliteti prezentacije arhitekturnih členov posameznih delov stavb (posebnosti), ohranjati temeljna značilna razmerja okenskih in vratnih odprtin in ohranjati značilne arhitekturne okrasne člene.
(B1./3b.) Pri prenovah ali nadomestnih gradnjah je izhajati iz zahtev vraščenosti v značilnosti, kvalitetni stavbni fond naselja pri čemer je obvezno upoštevati:
(1)
stavbno tipologijo v enoti (domačiji) v ali ob kateri se objekt nahaja,
(2)
specifiko lege na parceli ali v okviru domačije,
(3)
vsebino, značaj in funkcije stavbnih enot,
(4)
orientiranost in prilagojenost terenu (izboljšanje dostopnosti, dovozi, komunalna infrastruktura),
(5)
gabarite obstoječe gradnje v odnosu do tipičnih in pri tem upoštevati značilna volumska razmerja,
(6)
tipiko streh, ki naj se s prenovo prilagaja bližnjim domačijam tako v naklonu kot izboru in strukturi kritine,
(7)
lego in obliko arhitekturnih členov, ki naj povzemajo značilnosti naselja oziroma arhitekturne regije,
(8)
značilne členjenosti fasad in fasadnih razmerij ter prepoznavne materiale, strukture ter barvitosti, ki so značilne za naselje oziroma širše, regijo.
(B2.) Za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe veljajo naslednja določila, pri čemer se določa, da v zahodnem sklopu objektov v funkcionalnih celotah od FC S1 do FC S7 in FC CU1 pomožni objekti niso dovoljeni:
(1)
objekti so lahko leseni ali zidani, obdelava fasad mora biti prilagojena osnovnemu objektu;
(2)
naklon in kritina morata biti enaka kot na osnovnem objektu;
(3)
objekti za lastne potrebe morajo biti v primerih, ko se stikajo z osnovnim objektom izvedeni tako, da je streha pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot ravna streha; navedeno oblikovanje ne velja za zimske vrtove;
(4)
nadstrešnice se lahko izvedejo z ravno streho minimalnega naklona.
(C) Krajinski in mikrourbani pogoji in usmeritve
Krajinski in mikrourbani pogoji in usmeritve se v tem segmentu določajo za urbanizirane funkcionalne celote območja urejanja, za območja gozdnih površin funkcionalnih celot FC Z1, FC G1 in FC G2 pa veljajo določila 22. člena (varstvo gozdov) tega odloka. Za območje urejanja z izjemo zgoraj navedenih funkcionalnih celot se določajo sledeči pogoji in usmeritve krajinskega in mikrourbanega urejanja pri čemer so ti ločeni na splošne, ki veljajo načeloma povsod ter podrobnejše, ki veljajo v območjih individualne stanovanjske gradnje:
(1)
splošni pogoji in usmeritve:
(1.1) na večini prostih površin znotraj območja urejanja z izjemo parternih parkovnih ureditev se zasadi intenzivno visokoraslo drevesno vegetacijo, ki ublaži poglede na peto fasado in hkrati omogoča ohranjanje nekaterih vrst faune;
(1.2) ob zbirni glavni cesti območja in ob povezovalnih cestah območja se na urejenih zelenicah linijsko zasadi drevesno vegetacijo, ki se smiselno nadaljuje, kjer je to možno, v izteke robnih zelenih cezur območja oziroma obcestne zelene bariere zahodnega dela območja urejanja;
(1.3) ob realizaciji posegov v zahodni sklop območja urejanja je smiselno nadomestiti del izkrčenega gozdnega območja; prav tako se v primeru ugotovitve nekvalitetne drevesne vegetacije oziroma v primeru nujnih posegov v robni gozdni pas ob cesti ta po zaključku del sanira z ustreznimi izravnalnimi ukrepi.
(1.4) robne površine območja se v delih, kjer območje urejanja sega na rob gozdnih površin in je to možno, zasade z ustrezno vegetacijo.
(1.5) urbana oprema in objekti oziroma predmeti, ki urejajo javne površine morajo biti v območju oblikovani enotno, locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Za posamezne gradbene parcele naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta (napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom stavb, nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino);
(1.6) montažni začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja; v območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru;
(1.7) javne in poljavne površine ter zelenice gradbenih parcel je potrebno urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (obstoječe zelene ureditve in grajena struktura, osi in linije v prostoru, dominante, vedute ipd.); pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin;
(2)
podrobnejši pogoji in usmeritve za področje individualne gradnje v FC S9, FC S10 in FC S11;
(2.1.) v okviru vsake gradbene parcele je potrebno zagotoviti minimalno 25 % zelenih površin;
(2.2.) za posamezni stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti min. 2 parkirni mesti (v stavbi, garažni kleti ali zunaj);
(2.3.) manipulativne in parkirne površine na parcelah, namenjenih gradnji morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, ustrezno odvodnjavanje in z robniki ločene od zelenic;
(2.4.) padavinske vode iz utrjenih površin je potrebno predhodno očiščene speljati v meteorno kanalizacijo;
(2.5.) vstopna in uvozna vrata ograjenih parcel, namenjenih gradnji se obvezno odpirajo proti parceli in ne proti cesti; v križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika;
(2.6.) pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.