30. člen
(usmeritve za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)
(1)
Občina bo razvijala turistične in prostočasne dejavnosti kot eno temeljnih strateških usmeritev za svoj gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma bo temeljil na naravnih (ohranjenost narave in ohranjenost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja ipd.) in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina ipd.). Občina bo razvoj turizma spodbujala predvsem na lokacijah z večjim turističnim pomenom, kot je razvoj turistične osi med mestom Postojna–Predjama–Planina, pa tudi na preostalih predelih občine (Nanos, Kalič …), skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Občina bo spodbujala povečanje spektra turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).
(2)
Turistične in prostočasne dejavnosti se bodo prednostno razvijale na že obstoječih jedrnih območjih (Postojnska jama, Predjamski grad) in na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti, na območjih naravne ohranjenosti (reke Pivka in Nanoščica ter njuni pritoki, Planinsko polje, Nanos, Kalič) pa zelo pretehtano. Na teh območjih se bodo medsebojno povezovali posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru, pri tem se bodo ohranjale in nadgrajevale obstoječe tematske turistične poti in druge ureditve. Na teh območjih se bodo razvijale le oblike turizma na podlagi presojanih dejavnosti glede na varovane vrste, skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(3)
Kulturni, doživljajski turizem bo usmerjen v mestno jedro Postojne in jedra drugih naselij s pomembnimi objekti kulturne dediščine (Predjamski grad, Grad Haasberg). Prav tako se bo ta tip turizma in prostočasnih dejavnosti razvijal na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s predstavitvijo kulturne dediščine (arheološka območja, izjemne krajine (Strmca) in območja prepoznavnosti krajin idr.), naravnih vrednot (Postojnska jama, krajinski park Nanos in Planinsko polje in druge številne naravne vrednote) in drugih krajinsko kvalitetnih območij. Tematske turistične poti se bodo vzdrževale in nadgrajevale z združljivimi programi, po potrebi se bodo urejale nove tematske poti. Predvidi se ureditev Evropskega muzeja Krasa.
(4)
Poleg prostorov za prireditve znotraj naselij se ohranjajo večje obstoječe površine za ta namen: pred Postojnsko jamo ter Predjamskim gradom in na športnem letališču Postojna.
(5)
V vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se bodo zagotavljale možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Več poudarka je potrebno posvetiti ekološkemu kmetovanju.
(6)
Uredijo se tematske poti, ki bi naravne in kulturne značilnosti vsebinsko povezale. Poleg Postojnske jame so območja za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti še izjemne krajine in druga območja, ki so zavarovana oziroma predvidena za zavarovanje kot naravne vrednote oziroma kot območja kompleksnega varstva kulturne dediščine. Poti je potrebno primerno označiti.
(7)
Skozi občino poteka Notranjska planinska pot in Transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije, obe poti vodita čez Nanos. Nanos in Suhi vrh sta tudi najbolj znani planinski destinaciji po Sloveniji. Lokalno in pa tudi širše so najbolj priljubljene poti na Grmado, Lovrenc, Veliki Javornik ... Izletništvo se bo še naprej razvijalo, ker se bodo v ta namen ohranjali obstoječi objekti, novogradnje objektov ali bistveno povečevanje komunalne opremljenosti pa niso predvideni. Možnosti za dnevne izlete je v Občini Postojna veliko, saj je polna naravnih in kulturnih spomenikov.
(8)
Rekreativni turizem visoke kakovosti se bo še naprej razvijal na osi Postojna–Postojnska jama–Predjama, kjer se načrtujejo tudi ureditve za širitev spektra turistične ponudbe (Erazem, Zagonski mlin).
(9)
Smučišče Kalič se uredi kot večnamensko rekreativno območje z možnostjo rekreacije tudi zunaj zimske sezone (npr. izletništvo, kolesarstvo, adrenalinski park ipd.).
(10)
Prostori za kampiranje in parkirišča za avtodome so v Postojnski jami in Pivki jami. Omogoči se tudi ureditev manjših tovrstnih prostorov v drugih naseljih (npr. Planina).
(11)
V okviru športne turistične ponudbe je potrebno razvijati jamarstvo, fotolov, ribištvo, konjeništvo, adrenalinski park, jadralno padalstvo, športno letalstvo in drugo ponudbo.
(12)
Te vrste turizma je nekoliko težje nadzorovati, zato se te dejavnosti na območjih (predvsem Natura območja) pomembnih za velike zveri (rjavi medved, volk, navadni ris) in ptice (predvsem gnezdišča in mirne cone gozdnih kur) lahko izvajajo le v časovno omejeni obliki in manj masovnem turističnem obsegu.
(13)
Zagotavljajo se nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki pa mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev), prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s kvalitetno prenovo ali nadomestno gradnjo. Pri tem je treba ohranjati temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture. Občina bo spodbujala razvoj apartmajskih naselij kot zaokroženih celot na lokacijah z dobro dostopnostjo in možnostjo komunalnega opremljanja.
(14)
Infrastrukturne objekte za turistične in prostočasne dejavnosti naj se usmerja predvsem na območja z že obstoječo turistično infrastrukturo ter izven najbolj občutljivih delov varovanih območij narave. Dejavnosti turistične in prostočasne ponudbe naj se razvija v okviru že obstoječih tovrstnih lokacij, izven najbolj občutljivih delov varovanih območij narave oziroma narave po predhodno opravljeni presoji sprejemljivosti. Uporabi naj se predvsem obstoječo turistično infrastrukturo s poudarkom na dvigu kvalitete ponudbe, ne pa množičnosti obiska, ki razvrednoti sedanje primerjalne prednosti območij (ohranjenost).