Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o ravnanju z biološkimi vzorci in profili DNK za namen identifikacije žrtev iz prikritih vojnih grobišč
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1354/2026 DATUM OBJAVE: 18.8.2026
VELJAVNOST: od 2.9.2026 / UPORABA: od 2.9.2026
RS 1354/2026
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 2.9.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.8.2026: NEAKTUALEN.
Uradni list RS, št. 1354/26
2026-01-2014
Na podlagi devetega odstavka 10.a člena in za izvrševanje 10., 10.č in 12. člena Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (Uradni list RS, št. 55/15, 92/21 in 836/26) minister za obrambo izdaja
Pravilnik o ravnanju z biološkimi vzorci in profili DNK za namen identifikacije žrtev iz prikritih vojnih grobišč
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik določa ravnanje z biološkimi vzorci glede njihovega odvzema, označevanja, prevoza, hrambe, analiziranja, uničenja in ravnanje s profili DNK, vključno z njihovim vnosom, hrambo, uporabo in izbrisom, za namen identifikacije žrtev iz prikritih vojnih grobišč in vseh še nepokopanih žrtev (v nadaljnjem besedilu: žrtve).
(2)
Ta pravilnik ureja tudi postopke, povezane z obdelavo in uporabo podatkov iz zbirke DNK profila žrtev in svojcev, in zagotavljanje sledljivosti teh postopkov, obveščanje po ugotovljeni identifikaciji žrtev, ravnanje s posmrtnimi ostanki, uporabo rezultatov identifikacije v postopku ugotovitve smrti v skladu z zakonom, ki ureja matični register, nadzor, letno poročanje in sodelovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(namen identifikacije žrtev)
(1)
Namen postopkov identifikacije žrtev je ugotoviti identiteto žrtev, omogočiti obveščanje svojcev ter, kadar je mogoče, individualizirati posmrtne ostanke in njihov pietetni pokop. Namen identifikacije žrtev je tudi zagotoviti ustrezno podlago za uporabo pridobljenih podatkov v postopkih izdaje odločbe o ugotovitvi smrti v skladu z zakonom, ki ureja matični register.
(2)
Identifikacija žrtev temelji na kombinaciji arheoloških podatkov, forenzične antropološke analize, analize DNK ter zgodovinskih in drugih strokovnih virov.
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
»analiza DNK« je laboratorijski postopek preiskave DNK iz biološkega vzorca zaradi izdelave profila DNK za namen identifikacije žrtev;
2.
»biološki vzorec« je vzorec človeškega izvora, namenjen izdelavi profila DNK za namen identifikacije žrtve;
3.
»forenzična antropološka analiza« je strokovna analiza človeških posmrtnih ostankov, ki jo opravi forenzični antropolog zaradi ugotavljanja njihovih antropoloških značilnosti, prepoznavanja poškodb ter pridobivanja podatkov za identifikacijo oseb in razjasnitev okoliščin smrti;
4.
»identifikacija žrtve« je strokovni postopek ugotavljanja identitete umrle osebe na podlagi kombinacije arheoloških, antropoloških, genetskih, zgodovinskih in drugih strokovnih podatkov;
5.
»individualizacija posmrtnih ostankov« je strokovni postopek, ki se izvaja po arheološkem izkopu prikritega vojnega grobišča zaradi ugotavljanja, kateri skeletni elementi oziroma drugi posmrtni ostanki pripadajo istemu posamezniku. Pri postopku sodelujeta arheolog in forenzični antropolog, ki v okviru svojih strokovnih pristojnosti prispevata k prepoznavi, obravnavi in povezovanju posmrtnih ostankov. Individualizacija posmrtnih ostankov je predhodna faza identifikacije žrtve in sama po sebi ne pomeni ugotovitve identitete osebe;
6.
»izkop po arheološki metodi« je strokovno voden postopek odkrivanja, izkopavanja, evidentiranja in dokumentiranja človeških posmrtnih ostankov ter drugih najdb v prikritem grobišču ob upoštevanju njihovega prostorskega položaja in medsebojnih razmerij, zaradi zagotavljanja podatkov za identifikacijo žrtev in razjasnitev okoliščin smrti;
7.
»ministrstvo, pristojno za varstvo vojnih grobišč« je ministrstvo, ki v okviru svojih pristojnosti opravlja naloge varstva vojnih grobišč, sodeluje pri postopkih ravnanja s posmrtnimi ostanki po identifikaciji žrtev, zagotavlja njihovo predajo oziroma pokop ter vpis podatkov v uradne registre, ki jih vodi po zakonu, ki ureja prikrita vojna grobišča in pokop žrtev, ter zakonu, ki ureja vojna grobišča;
8.
»ministrstvo, pristojno za vodenje evidence pogrešanih oseb« je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v sestavi katerega deluje policija. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v okviru svojih zakonskih pristojnosti opravlja naloge mednarodnega in medresorskega usklajevanja, zagotavlja organizacijske pogoje za izvajanje določb zakona ter opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom. Policija v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, upravlja in vzdržuje evidenco pogrešanih oseb ter zbirko DNK profila žrtev in svojcev, zagotavlja izvedbo odvzema referenčnih vzorcev svojcev ter opravlja druge operativne naloge v postopkih identifikacije žrtev;
9.
»pooblaščena institucija« je organizacijska enota policije, ki v okviru nalog policije na podlagi tega pravilnika izvaja forenzične genetske preiskave DNK bioloških vzorcev in referenčnih vzorcev svojcev za namen identifikacije žrtev ter je za področje forenzičnih genetskih preiskav akreditirana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025;
10.
»profil DNK« je rezultat analize DNK, ki vsebuje genetske značilnosti, pridobljene iz vzorca posmrtnih ostankov oziroma referenčnega vzorca svojca, in omogoča primerjavo z drugimi profili DNK za namen identifikacije žrtev;
11.
»referenčni vzorec svojca« je biološki vzorec svojca pogrešane osebe, odvzet na podlagi njegove predhodne, prostovoljne in informirane privolitve, ki je namenjen pridobitvi profila DNK za primerjavo, ki se uporablja v postopkih identifikacije žrtev z analizo DNK;
12.
»sledljivost postopkov« je dokumentirana veriga ravnanja z biološkimi vzorci, profili DNK in pripadajočo dokumentacijo, ki omogoča spremljanje njihovega izvora, odvzema oziroma izdelave, obdelave, hrambe, uporabe, uničenja ali izbrisa;
13.
»vzorec posmrtnih ostankov« je biološki vzorec, praviloma kostnega tkiva, človeškega izvora, odvzet iz dela posmrtnih ostankov, ki ga v okviru izkopa po arheološki metodi in antropološki obravnavi določi in odvzame forenzični antropolog, v skladu s strokovnimi usmeritvami forenzičnega genetika pooblaščene institucije. Iz tega vzorca izvajalec analiz DNK odvzame del vzorca, ki je potreben za analizo DNK, in izvede njegovo pripravo za analizo;
14.
»zbirka DNK profila žrtev in svojcev« je tehnično in funkcionalno ločen evidenčni segment v okviru evidence preiskav DNK, ki jo upravlja in vzdržuje policija v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ter v kateri se za namen identifikacije žrtev po zakonu hranijo rezultati genetskih analiz, vključno s profili DNK, pridobljeni iz vzorcev posmrtnih ostankov žrtev in referenčnih vzorcev svojcev;
15.
»zunanji izvajalec« je druga domača ali tuja forenzična institucija, ki jo za izvajanje analiz DNK in identifikacijo žrtev izbere in določi pooblaščena institucija, kadar sama teh nalog zaradi pomanjkanja tehničnih, prostorskih ali kadrovskih zmogljivosti ne more izvesti, in je akreditirana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 ali enakovrednem mednarodno priznanem standardu za področje forenzičnih genetskih preiskav. Tuja forenzična institucija lahko izvaja analize DNK in identifikacijo žrtev le ob izpolnitvi pogojev iz 10.b člena Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (Uradni list RS, št. 55/15, 92/21 in 836/26; v nadaljnjem besedilu: zakon).
(načela postopkov)
(1)
Postopki iz tega pravilnika se izvajajo strokovno, pietetno, varno, sledljivo ter ob spoštovanju dostojanstva žrtev in pravic svojcev, od katerih se odvzame referenčni vzorec svojcev.
(2)
Biološki vzorci, profili DNK in drugi osebni podatki se uporabljajo izključno za namen identifikacije žrtev.
(3)
Pri izvajanju postopkov se upoštevajo predpisi o varstvu osebnih podatkov, varstvu dokumentarnega gradiva in ravnanju s posmrtnimi ostanki ter strokovni standardi za izvajanje analize DNK za namen identifikacije žrtev.
(4)
Profili DNK, pridobljeni na podlagi tega pravilnika, se v zbirki DNK profila žrtev in svojcev vodijo z navedbo namena njihove pridobitve in obdelave.
(5)
Profili DNK iz prejšnjega odstavka se uporabljajo in primerjajo za namen identifikacije žrtev. Njihova uporaba ali primerjava za drug namen je dopustna le, če je za to podana izrecna zakonska podlaga.
(strokovni protokol in navodila)
(1)
Ministrstvo, pristojno za vodenje evidence pogrešanih oseb, v sodelovanju s pooblaščeno institucijo pripravi strokovni protokol, ki določa minimalne tehnične zahteve glede primernosti in lastnosti arhivske škatle za hrambo vzorcev posmrtnih ostankov, ki ne vpliva na kakovost DNK, zagotavlja ohranitev kakovosti in uporabnosti vzorcev za izvedbo analize DNK njihovo zaščito pred poškodovanjem, izgubo ali onesnaženjem ter preprečuje nepooblaščen dostop (v nadaljnjem besedilu: strokovni protokol). Strokovni protokol določa tudi pogoje shranjevanja do njihove predaje v analizo DNK in enoten način označevanja arhivskih škatel ter tudi zahteve za zagotavljanje sledljivosti vzorcev in pripadajoče dokumentacije do njihovega sprejema v laboratorij in je v celoti zavezujoč za zunanjega izvajalca, ki vzorce v analizo prejme opremljene z oznakami iz tega pravilnika.
(2)
Pooblaščena institucija izvaja prevzem, evidentiranje, hrambo in nadaljnje ravnanje z biološkimi vzorci v skladu s svojimi internimi akti, strokovnimi navodili in veljavnimi standardi akreditacije. Analize DNK, izdelavo profilov DNK in pripravo poročil o rezultatih analiz ter morebitnih identifikacijah izvaja pooblaščena institucija oziroma zunanji izvajalec v skladu z veljavnimi standardi akreditacije.
(3)
Sledljivost vzorcev in pripadajoče dokumentacije se v vseh fazah postopka zagotavlja z ustreznim povezovanjem oznak. Oznake vzorcev in način njihovega povezovanja z dokumentacijo ob odvzemu določi izvajalec izkopa oziroma strokovne obravnave posmrtnih ostankov. Enoten način označevanja arhivskih škatel določi pooblaščena institucija v skladu s strokovnim protokolom. Način označevanja vzorcev v laboratorijskem postopku določi pooblaščena institucija oziroma zunanji izvajalec v skladu s svojimi pravili.
(4)
Mesto, način odvzema in strokovno primernost vzorca posmrtnih ostankov za analizo DNK pri novih izkopih ter pri posmrtnih ostankih, izkopanih pred uveljavitvijo tega pravilnika, samostojno izbere in določi forenzični antropolog v skladu s strokovnimi smernicami. Pri ugotavljanju primernosti in ohranjenosti materiala se lahko posvetuje s forenzičnim genetikom pooblaščene institucije.
(5)
Strokovni protokol mora biti skladen z zahtevami akreditacije in veljavnimi strokovnimi standardi ter usklajen z ministrstvom, pristojnim za varstvo vojnih grobišč.
(identifikacija posmrtnih ostankov)
Pri odkritju prikritega vojnega grobišča in ob izkopu posmrtnih ostankov se ravna v skladu s prvim odstavkom 10. člena zakona. Del identifikacije materialnih virov sta tudi postopek primerjave genetske analize vzorcev z referenčnimi vzorci svojcev in medsebojna primerjava rezultatov genetskih analiz vzorcev odvzetih posmrtnih ostankov žrtev.
(dokumentiranje posmrtnih ostankov)
(1)
Pred odvzemom vzorcev posmrtnih ostankov se posmrtni ostanki strokovno dokumentirajo v obsegu, ki omogoča sledljivost postopkov, antropološko obravnavo, individualizacijo posmrtnih ostankov in poznejšo identifikacijo žrtev. Dokumentiranje izvajata arheolog in forenzični antropolog v okviru svojih strokovnih pristojnosti.
(2)
Dokumentacija vsebuje evidenčno oznako (ID) prikritega vojnega grobišča oziroma lokacije, opis okoliščin najdbe ali hrambe, oznako posmrtnih ostankov, podatke o predhodni dokumentaciji, podatke o stanju posmrtnih ostankov, izvedenih strokovnih postopkih in osebah, ki so sodelovale pri dokumentiranju.
(3)
Če so posmrtni ostanki že izkopani in so v začasni hrambi, forenzični antropolog pregleda obstoječo dokumentacijo z vidika ustreznosti za nadaljnjo antropološko obravnavo posmrtnih ostankov, presojo možnosti individualizacije posmrtnih ostankov in pripravo postopkov analize DNK. Če je treba, se dokumentacija dopolni v sodelovanju z arheologom oziroma drugimi pristojnimi strokovnjaki.
(odvzem vzorcev posmrtnih ostankov)
(1)
Pri odkritju prikritega vojnega grobišča in ob izkopu posmrtnih ostankov pooblaščena institucija zagotovi strokovno izbiro in odvzem vzorcev posmrtnih ostankov za namen analize DNK in identifikacije žrtev.
(2)
Vzorce posmrtnih ostankov med arheološkim izkopom in antropološko obravnavo za namen analize DNK odvzame forenzični antropolog v okviru antropološke obravnave posmrtnih ostankov in v skladu z določenim načrtom izkopa ministrstva, pristojnega za varstvo vojnih grobišč. Časovni okvir za izvedbo analiz DNK iz teh vzorcev pripravi pooblaščena institucija v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za varstvo vojnih grobišč, in ministrstvom, pristojnim za vodenje evidence pogrešanih oseb, ob morebitnem sodelovanju zunanjega izvajalca. Pri določitvi časovnega okvira se upoštevajo strokovne, laboratorijske in tehnične zmogljivosti pooblaščene institucije ter zunanjega izvajalca, pa tudi število in stanje posmrtnih ostankov, razpoložljiva dokumentacija, možnosti identifikacije žrtev, razpoložljivost referenčnih vzorcev svojcev ter pietetni in organizacijski vidiki nadaljnjega ravnanja.