(1)
Sodišče prekliče pogojni odpust, če stori obsojenec medtem, ko je na pogojnem odpustu, eno ali več kaznivih dejanj, za katero je izreklo nepogojno kazen zapora nad eno leto.
(2)
Sodišče lahko prekliče pogojni odpust, če stori pogojno odpuščeni eno ali več kaznivih dejanj, za katera je izreklo nepogojno kazen zapora do enega leta. Pri presoji, ali naj prekliče pogojni odpust, upošteva sodišče zlasti sorodnost storjenih kaznivih dejanj, njihov pomen, nagibe, iz katerih so bila storjena in druge okoliščine, ki kažejo na to, da je preklic pogojnega odpusta utemeljen.
(3)
Kadar sodišče prekliče pogojni odpust, izreče kazen po 48. členu in po drugem odstavku 49. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije; pri tem vzame, da je prej izrečena kazen že določena. Del kazni, ki jo je obsojenec prestal po prejšnji obsodbi, se všteje v novo kazen, čas pogojnega odpusta pa se mu ne všteje.
(4)
Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar obsodi sodišče pogojno odpuščenega za dejanje, ki ga je storil, preden je bil pogojno odpuščen.
(5)
Če je pogojno odpuščeni nepogojno obsojen na kazen zapora do enega leta in sodišče ne prekliče pogojnega odpusta, se pogojni odpust podaljša za čas, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
(6)
Če stori obsojenec v času pogojnega odpusta kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi šele po njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najpozneje v enem letu, odkar je čas pogojnega odpusta pretekel.