28. člen
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih stanovanjskih naselij)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje in spremljajočim dejavnostim, z oznako PNRP SS, v EUP in pEUP z oznakami BO 1, TR 1/1, MČ 2, MČ 3 in MČ 11, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
V EUP in pEUP ni dopustna postavitev kmetijsko-gozdarskih objektov.
(2)
Na območju vodnega črpališča, v EUP BO 1, ki je namenjeno za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo z oznako PNRP O so dopustni le posegi, ne glede na zahtevnost, ki so določeni v predpisu o zaščiti vodnih virov na območju občine.
(3)
Na območju zelenih površin, v EUP MČ 11, ki so namenjena ostalim zelenim površinam, z oznako PNRP ZD, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev energetskih, prometnih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev objektov iz Priloge 1 ter naprav, opreme in montažnih objektov, ki so potrebni za ureditev zelene površine. V območjih zelenih površin, ki mejijo na vodotoke, gradnja stavb ni dopustna.
(4)
Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(5)
Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, so dopustni posegi, ki so določeni za območje kmetijskih zemljišč v 45. členu tega odloka.
(1)
Pri umeščanju objektov se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Nadstrešek, garaža, terasa, zimski vrt, vetrolov ne glede na zahtevnost se lahko postavijo pred ali ob osnovni objekt, samostojno ali da se objekti stikajo.
(2)
Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
(3)
Najmanjši odmik zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo, v predpisanem odmiku, se lahko locira le manjše pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov. Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji) znaša 0,4. Za zazidano površino se šteje tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2)
Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom. Pri umeščanju višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve, gasilski stolpi …).
(1)
Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je poljubna. Prepovedani so netipični arhitekturni elementi, kot so večkotni izzidki, okrogline, ipd. Izzidki na objektih so pravokotnih oblik. Sakralni in gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(2)
Strehe na vseh objektih so lahko dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s poljubno smerjo slemena, priporoča se opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na manjših pomožnih stavbah, nezahtevnih in enostavnih objektih ter nestanovanjskih objektih. Ravne in enokapne strehe so možne na eno- in večstanovanjskih objektih, pod pogojem, da je večji del objekta dvokapna streha ter manjši del objekta ravna streha. Ravna ali enokapna streha, mora biti nižja od slemena dvokapnice. To razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni. Na strehah objektov so poleg strešnih oken lahko tudi frčade, pultna okna ter sončni sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati.
(3)
Fasade se opleska v svetlih, naravnih barvah, lahko so delno obdelane v lesu in naravnem kamnu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo - rjavo) ali naravno barvo (kot je peščena, opečna, siva). Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora.
(4)
Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(5)
Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,80 m. Ob nestanovanjskih objektih se ograja prilagodi namenu. Plastične bele, betonske okrasne in izrazito izstopajoče ograje so prepovedane. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Na in ob območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne.
(6)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma v skladu z občinskim odlokom o plakatiranju.
(7)
Pri oblikovanju pomožnih stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
(8)
Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(1)
Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti, za novogradnje samostojnih stanovanjskih objektov širina parcele ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
(2)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
(1)
Za vse EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
(1)
V pEUP TR 1/1 je zavarovana enota kulturne dediščine. Ta se varuje v skladu s predpisi in mednarodnimi načeli ohranjanja kulturne dediščine. V območja kulturne dediščine se praviloma ne posega. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2)
Glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
(3)
Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP BO 1 se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov, ki se nahajajo na območju občine. Pri izvajanju posegov se upoštevajo tudi določila predpisa gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
(4)
Za vse EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
(1)
Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni funkciji, so vhodi ločeni.
(2)
Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.