Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične Republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o vodah
Razglaša se zakon o vodah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 17. aprila 1974 in na seji gospodarskega zbora dne 17. aprila 1974.
Ljubljana, dne 17. aprila 1974.
Predsednik
Sergej Kraigher l. r.
(1)
Ta zakon ureja izkoriščanje in rabo površinskih, podzemnih in talnih voda, vodnih in priobalnih zemljišč, gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav ter druge posege v vodni režim.
(2)
Določbe tega zakona se nanašajo tudi na medrepubliške in meddržavne vode, na vode obalnega morja, morsko obalo ter na zdravilne, termalne in mineralne vode, če ni v zveznem zakonu ali v drugem predpisu določeno drugače.
(1)
Voda, vodotoki, jezera, izviri, obalno morje in morska obala ter vodna in priobalna zemljišča so dobrine splošnega pomena pod posebnim družbenim varstvom in jih je dovoljeno rabiti ali izkoriščati le na način, ki ga določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(2)
Naravni vodotoki, naravna jezera, naravni izviri, obalno morje, javni vodnjaki in vodna zemljišča so dobrine v splošni rabi in družbena lastnina. Ta določba se ne nanaša na vodna zemljišča presihajočih jezer.
(3)
Preskrba s pitno vodo ima prednost pred uporabo in izkoriščanjem vode za druge potrebe.
(1)
Vodni režim, kot ena izmed temeljnih danosti za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov se ohranja in ureja tako, da se upošteva njegova celovitost v povodju.
(2)
Delovni ljudje in občani so pri rabi in izkoriščanju voda ter pri izvrševanju drugih posegov, ki vplivajo na vodo, upravičeni in dolžni da:
-
ohranjajo in urejajo vodni režim tako, da se čimbolj zavaruje človekovo okolje in omogoča uspešen družben napredek;
-
preprečujejo škodljivo delovanje voda in erozije, s smotrno rabo voda in gospodarjenjem na vodnih, priobalnih in eroziji podvrženih zemljiščih, z graditvijo in vzdrževanjem vodnogospodarskih objektov in naprav ter z drugimi ukrepi;
-
varujejo vodne količine z načrtnim povečavanjem gozdnih in zelenih površin, s primerno obdelavo zemljišč, smotrno prostorsko ureditvijo ter z drugimi ukrepi, s katerimi se zboljšujejo razporeditev voda v času in prostoru;
-
zagotavljajo boljšo kakovost vode z organizirano gradnjo zadrževalnikov, s povečanjem pretokov v vodotokih, s spreminjanjem tehnoloških postopkov v proizvodnji, z gradnjo čistilnih naprav za odpadne vode in z drugimi ukrepi, ki preprečujejo onesnaženje vode.
(1)
Na področju vodnega gospodarstva se za zadeve posebnega družbenega pomena štejejo:
-
programiranje razvoja vodnega gospodarstva, zbiranje in obdelava hidroloških in drugih za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov;
-
obramba pred poplavami;
-
urejanje vodnega režima, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda;
-
vzdrževanje naravnih vodotokov in vodnogospodarskih objektov ter naprav v splošni rabi;
-
urejanje medrepubliških in meddržavnih vodnogospodarskih zadev.
(1)
Za organizirano, trajno in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi in storitvah v zvezi z vodo, se delovni ljudje in občani neposredno in po organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih združujejo z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo vodnogospodarske storitve, v samoupravne interesne skupnosti za vode (v nadaljnjem besedilu: vodne skupnosti).
(2)
Vodne skupnosti se ustanavljajo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, v katerem se določijo temeljne pravice in obveznosti ustanoviteljev.
(1)
Vodnogospodarske storitve opravljajo delavci v posebnih temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih organizacijah in v sestavljenih organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu: vodnogospodarske organizacije).
(1)
Financiranje dejavnosti vodnih skupnosti zagotavljajo uporabniki vode s prispevkom (v nadaljnjem besedilu: vodni prispevek). Vodni prispevek plačujejo delovni ljudje preko temeljnih organizacij združenega dela oziroma občani kot uporabniki vode in vodnogospodarskih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki vode).
(2)
Financiranje dejavnosti vodnih skupnosti se zagotavljajo s samoupravnimi sporazumi, temelječimi na solidarnosti in sorazmernem prispevanju finančnih sredstev uporabnikov voda glede na njihovo ekonomsko moč in dohodek, glede na koristi, ki jih imajo od uporabe vode in vodnogospodarskih storitev, ter glede na stopnjo onesnaženja, ki jo povzroča njihova uporaba vode.
(1)
Da se zagotovi smotrno gospodarjenje z vodami ob upoštevanju celovitosti vodnega režima v porečjih, se v SR Sloveniji določijo naslednja vodna območja:
-
vodno območje obalnega morja s pritoki.
(2)
Meje vodnih območij določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
1. Ustanavljanje vodnih skupnosti
(1)
Vodne skupnosti ustanovijo:
1.
temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost, in občani, ki opravljajo samostojno obrtno in drugo gospodarsko dejavnost;
3.
temeljne in druge vodnogospodarske organizacije združenega dela in njihove skupnosti.
(2)
Vodna skupnost se ustanovi kot območna vodna skupnost in širša vodna skupnost.
(3)
Območna vodna skupnost se ustanovi za eno vodno območje.
(4)
Za eno vodno območje se lahko ustanovi tudi več območnih vodnih skupnosti, če so se tako sporazumeli ustanovitelji iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Če je na enem vodnem območju ustanovljenih več območnih vodnih skupnosti, se te obvezno združujejo v širšo vodno skupnost za celotno vodno območje.
(6)
Območne vodne skupnosti se lahko združujejo v širšo vodno skupnost tudi za več vodnih območij.
(7)
Za območje SR Slovenije ustanovijo območne vodne skupnosti zvezo vodnih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza vodnih skupnosti).
(1)
Da se omogoči čim popolnejše in neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov ustanoviteljev, se lahko v okviru območnih vodnih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne vodne skupnosti oziroma s statutom te skupnosti organizirajo temeljne skupnosti in interesne enote.
(1)
Ustanovitelji iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ustanovijo vodno skupnost s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s katerim opredelijo pogoje in način zadovoljevanja svojih osebnih in skupnih potreb po vodi in vodnogospodarskih storitvah, zlasti pa:
-
notranjo organizacijo skupnosti in njeno povezovanje v širše skupnosti;
-
način enakopravnega odločanja v organih upravljanja skupnosti, sprejemanja sklepov ter pooblastila in odgovornost organov upravljanja;
-
način zbiranja, združevanja ter porabe sredstev;
-
način opravljanja storitev po vodnogospodarskih organizacijah in strokovnih službah ter njihove pravice in dolžnosti.
(2)
Samoupravni sporazum o ustanovitvi vodne skupnosti je sprejet, ko ga podpišejo pooblaščeni organi ustanoviteljev, ki predstavljajo večino delavcev oziroma delovnih ljudi organizacij oziroma skupnosti iz 1. in 3. točke prvega odstavka 9. člena, oziroma večino občanov iz 2. točke 9. člena tega zakona.
(3)
Samoupravni sporazum o ustanovitvi zveze vodnih skupnosti potrdi Skupščina SR Slovenije.
(1)
Vodne skupnosti in njihove temeljne skupnosti ter interesne enote so pravne osebe in nosilke pravic in obveznosti, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum oziroma statut.
(2)
Vodne skupnosti in njihove temeljne skupnosti ter interesne enote upravlja skupščina, ki lahko poveri določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so ji za svoje delo odgovorni.
(3)
V zvezi vodnih skupnosti se oblikuje poseben samoupravni organ za urejanje kmetijskih zemljišč s sredstvi, zbranimi po določbah 13. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73).
(1)
Skupščino območne vodne skupnosti sestavljata dva zbora delegatov in sicer zbor uporabnikov voda in zbor delavcev vodnogospodarskih organizacij.
(2)
Zbor uporabnikov voda sestavljajo delegati, ki jih delegirajo člani skupnosti:
1.
delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno-gospodarsko dejavnost;
2.
občani, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in kmetje;
3.
občani v krajevnih skupnostih.
(3)
Zbor delavcev vodnogospodarskih organizacij sestavljajo delegati, ki jih delegirajo delavci temeljnih vodnogospodarskih organizacij združenega dela.
(4)
Delegate v Skupščino območne vodne skupnosti volijo in odpokličejo člani iz drugega in tretjega odstavka tega člena neposredno.
(5)
Število delegatov v posameznem zboru skupščine območne vodne skupnosti se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti po načelu:
-
delegati iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena se določijo v razmerju do plačanega vodnega prispevka;
-
delegati iz 3. točke drugega odstavka tega člena se določijo v razmerju s številom prebivalcev v krajevni skupnosti;
-
delegati iz tretjega odstavka tega člena se določijo v razmerju z višino sredstev, dodeljenih za redno vzdrževanje vodnega režima, vendar tako, da je vsaka temeljna vodnogospodarska organizacija zastopana vsaj po enem delegatu.
(6)
Delegate izvolijo člani skupnosti v skladu s splošnimi načeli o volitvah delegatov.
(7)
Skupščine temeljnih skupnosti in interesnih enot se oblikujejo in volijo po enakih načelih, kot je to določeno za območne vodne skupnosti.
(1)
Skupščino širše vodne skupnosti sestavljata dva zbora delegatov, ki jih izvolijo skupščine območnih vodnih skupnosti iz vrst svojih delegatov po enakih načelih, kot je to določeno v prejšnjem členu tega zakona.
(1)
Skupščine območnih in širših vodnih skupnosti odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti praviloma tako, da se sklepi sprejemajo enakopravno v vsakem zboru posebej.
(2)
Samoupravni sporazum o ustanovitvi ali statut vodne skupnosti lahko določi zadeve, o katerih glasujejo delegati obeh zborov na skupni seji, razen v zadevah zbiranja in trošenja sredstev iz prispevka članov, kakor tudi v zadevah, ki lahko vplivajo na delitev dohodka v vodnogospodarskih organizacijah.
(3)
Postopek za odločanje in sprejemanje sklepov v skupščini ali v drugih samoupravnih organih skupnosti ter postopek in način usklajevanja v zadevah, kadar zbora skupščine ne odločita enako, se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ali s statutom skupnosti.
(1)
Skupščino zveze vodnih skupnosti sestavljata dva zbora delegatov, ki jih delegirajo skupščine območnih vodnih skupnosti iz obeh zborov po enakem načelu in v enakem razmerju, kot so bile izvoljene.
(2)
V samoupravnem sporazumu ali v statutu zveze vodnih skupnosti je lahko predvideno, da določene organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti iz ene dejavnosti, ki združujejo pretežno večino temeljnih in drugih organizacij združenega dela ali občanov iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, delegirajo neposredno ustrezno število delegatov.
(3)
Število delegatov in način izvolitve obeh zborov skupščine se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ali s statutom zveze vodnih skupnosti.
(1)
Skupščina zveze vodnih skupnosti odloča o zadevah, ki so v njeni pristojnosti, na sejah obeh zborov.
(2)
Postopek za odločanje in sprejemanje sklepov v skupščini ali drugih samoupravnih organih skupnosti ter postopek in način usklajevanja, kadar pri ločenem glasovanju ni sprejet sklep v enakem besedilu, se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ali s statutom skupnosti.
(3)
Če se tudi po usklajevalnem postopku ne sprejme odločitev o vprašanju, ki je posebnega družbenega pomena in od katerega je bistveno odvisno delo vodne skupnosti, lahko Skupščina SR Slovenije začasno uredi to vprašanje s svojo odločitvijo.
2. Naloge vodnih skupnosti
(1)
Uporabniki vode ter delavci vodnogospodarskih organizacij združeni v območnih vodnih skupnostih:
-
usmerjajo in vodijo v skladu z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti vodnogospodarsko politiko na svojem območju;
-
skrbijo za varnost pred škodljivim delovanjem voda, sprejemajo ukrepe za obrambo pred poplavami, za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav, ki so v splošni rabi, ter za vzdrževanje naravnih vodotokov. Spodbujajo in usmerjajo gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi in podvzemajo druge potrebne ukrepe;
-
skrbijo za ohranitev vodnih količin in zalog na svojem območju, dajejo spodbudo in sodelujejo pri gradnji zbiralnikov in drugih objektov, ki omogočajo trajnejše zadrževanje voda in bogatenje podtalnice, sodelujejo pri odkrivanju novih vodnih virov in gradnji javnih in drugih vodnooskrbovalnih naprav;
-
skrbijo za varstvo kakovosti voda in vodnih zalog, podvzemajo ukrepe, ki prispevajo k izboljšanju čistoče voda ter dajejo spodbudo in sodelujejo pri gradnji objektov in naprav, ki varujejo vodo pred onesnaževanjem oziroma jo čistijo;
-
združujejo sredstva za urejanje vodnega režima;
-
dajejo vodnogospodarske smernice v zvezi z rabo in izkoriščanjem voda in gradnjo objektov ter naprav, ki lahko vplivajo na spremembo vodnega režima;
-
sodelujejo pri pripravi občinskih predpisov s področja vodnega gospodarstva ter z organi in organizacijami v občini v vseh vodnogospodarskih vprašanjih;
-
opravljajo druge zadeve v zvezi z urejanjem vodnega režima na svojem območju, določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti ter z drugimi predpisi.
(1)
Če se v okviru območne vodne skupnosti ustanovijo temeljne skupnosti oziroma interesne enote, urejajo temeljne skupnosti oziroma interesne enote zadeve iz prejšnjega člena tega zakona v obsegu, ki zadeva temeljne pravice in obveznosti njihovih članov do vodnega režima, kolikor ne posegajo v pravice in obveznosti ostalih članov vodne skupnosti.
(2)
Če je ustanovljena širša vodna skupnost po določbah petega odstavka 9. člena tega zakona, ureja ta skupnost zadeve iz 18. člena tega zakona v obsegu, ki zadeva pravice in obveznosti vseh članov širše skupnosti, zlasti pa zadeve celovitosti vodnega režima na medregionalnem vodotoku.
(3)
Zadeve iz prvega in drugega odstavka se določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi.
(1)
V zvezi vodnih skupnosti združeni uporabniki vode in delavci vodnogospodarskih organizacij urejajo zadeve, ki jih nanjo prenesejo območne vodne skupnosti.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka prenesejo območne vodne skupnosti na zvezo vodnih skupnosti tele za republiko pomembne zadeve:
-
usmerjanje in usklajevanje vodnogospodarske politike v SR Sloveniji z družbenim planom SR Slovenije glede varstva pred škodljivim delovanjem voda, varstva vodnih količin, varstva kakovosti voda ter drugih vodnogospodarskih vprašanj;
-
spremljanje in analiziranje razvoja vodnega gospodarstva na območju SR Slovenije in seznanjanje Skupščine SR Slovenije o problematiki vodnega gospodarstva;
-
dajanje vodnogospodarskih smernic v zvezi z rabo in izkoriščanjem voda in izgradnjo objektov ter naprav pomembnih za republiko;
-
skrb za znanstveno in študijsko raziskovalno dejavnost, ki je potrebna za smotrno urejanje vodnega režima in za vzgojo kadrov;
-
sodelovanje pri pripravi republiških predpisov s področja vodnega gospodarstva ter sodelovanje z organi in organizacijami v republiki v vseh vodnogospodarskih vprašanjih;
-
združevanje sredstev na podlagi solidarnosti potrebnih za opravljanje nalog zveze vodnih skupnosti, za pomoč manj razvitim območjem v SR Sloveniji, za odpravo večjih škod po poplavah in za pomembnejše vodnogospodarske posege;
-
urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen.
(1)
Vodne skupnosti in njihove temeljne skupnosti ter interesne enote urejajo medsebojna razmerja na podlagi značilnosti vodnega režima v mejnem oziroma iztočnem prerezu vodotoka, ugotovljenih v vodnogospodarski osnovi.
(2)
Za vsak nameravani ukrep ali poseg v vodni režim, ki pomeni bistveno spreminjanje vodnega režima v mejnem ali iztočnem prerezu ali zaradi katerega je ogrožena preskrba s pitno vodo ali je dana nevarnost poplav, si mora vodna skupnost pridobiti mnenje druge prizadete vodne skupnosti.
(3)
O sporu med prizadetimi skupnostmi v zadevah iz prejšnjega odstavka odloča zveza vodnih skupnosti; o sporu, ki prizadene interes več občin odloča zveza vodnih skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije.
(1)
Vodni prispevek plačujejo temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno-gospodarsko dejavnost, in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: plačniki).
(2)
Plačniki iz prejšnjega odstavka plačujejo vodni prispevek od vsake naslednje osnove posebej:
-
od količine izkoriščene ali uporabljene vode oziroma od količine proizvedene električne energije;
-
od količine in stopnje izpuščene onesnažene vode oziroma od količine izpuščenih drugih snovi, ki onesnažujejo vodo;
