Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica

Turizem in prostočasne dejavnosti so ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj Občine Ivančna Gorica. Razvoj turizma temelji na naravnih, kulturnih in zgodovinskih danostih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, številni neizkoriščeni potenciali) in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo, množične prireditve kot sestavni del turistične ponudbe ipd.).

Turistične in prostočasne dejavnosti se prednostno razvijajo na že obstoječih jedrnih območjih (izvir Krke s kraško jamo, samostan Stična, Jurčičeva domačija ipd.), na območjih naravne ohranjenosti (severni hriboviti del, dolina Krke ipd.), pa tudi na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti (motokros nad Šentvidom, letališče Šentvid, smučišči Polževo in Ravni Dol ipd.). Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru. Pri tem se ohranjajo in nadgrajujejo obstoječe tematske turistične poti in druge ureditve.

Turistične dejavnosti se usmerjajo tako, da se v turistično ponudbo vključi čim več območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi, ki so predvsem: izjemna krajina izvir Krke ter ostala območja prepoznavnih krajin (Trebnja Gorica, del doline zgornje Krke in zgornje Temenice, območje severozahodno od Muljave, Muljavsko polje, območje med Kitnim vrhom, Gabrovko in Tolčanami, območje med Leskovcem, Selami pri Višnji Gori in Kamnim Brdom, območje med Metnajem, Dobravo in Pristavo nad Stično, območje med Šentpavlom, Radohovo vasjo in Dobom pri Šentvidu, Ambruška dolina, območje ob Sušici in Trebežu, širše območje Pristave pri Višnji Gori ipd.).

Kulturni in doživljajski turizem se usmerja v historična jedra Višnje Gore, Stične, Šentvida pri Stični in drugih naselij s pomembnimi objekti kulturne dediščine in z raznimi prireditvami (npr. Muljava, Gradiček, etnološki muzej v Bojanjem Vrhu). Ta tip turizma in prostočasnih dejavnosti se razvija tudi na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s prezentacijo kulturne dediščine (gradovi, spominske lokacije, izjemne krajine in območja prepoznavnosti krajin, arheološka območja – npr. Ciganov vrh nad Korinjem idr.), naravnih vrednot (izvir Krke, kraške jame, kraške reliefne oblike, kraški travniki, kraška krajina, lehnjakovi slapovi, jezovi, obvodna vegetacija, drugi geološki in hidrološki pojavi itd.) in drugih krajinsko kvalitetnih območij – z upoštevanjem občutljivosti teh območij.

Podeželski turizem in turizem na kmetiji: v vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v regiji, je smiselno spodbujati turizem in rekreacijo v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se spodbuja ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja z možnostjo prodaje domačih izdelkov in pridelkov (suho sadje, vino, žganje, kis, mlečni izdelki, čebelarski izdelki, izdelki domače obrti ipd.) ter urejanje nočitvenih kapacitet, predvsem na območju izjemnih krajin in na drugih območjih, ki so zavarovana oziroma predvidena za zavarovanje kot naravne vrednote oziroma kot območja kompleksnega varstva kulturne dediščine. Naselja, v katerih je deloma že razvit in kjer se še spodbuja razvoj turizma na kmetiji, so predvsem Obolno, Mali Kal, Temenica, Selo pri Radohovi vasi, Vir pri Stični, Pristava nad Stično, Gorenja vas, Krka ipd.

Mladinski in šolski turizem: ohranja se že obstoječa ponudba za mladinski turizem (osrednja točka je samostan Stična z vsakoletnim množičnim srečanjem mladih), razvija se tudi z novimi programi, prireditvami in infrastrukturo. Spodbujajo se ureditev primernih in cenovno dostopnih nočitvenih zmogljivosti, privlačni programi, vezani v veliki meri na športne aktivnosti, rekreacijo v naravnem okolju, tudi glasbene prireditve ipd.. Za razvoj šolskega turizma se uredijo učne poti, opisne table do najvrednejših naravnih (kraške jame, udornice, lehnjakovi pragovi na Krki, kraški izviri in ponori, izvir pri Viru s človeško ribico ipd.) in kulturnih znamenitosti (Jurčičeva domačija, gradovi in ruševine, pomembnejše cerkve, drugi kulturni in zgodovinski spomeniki ipd.).

Rekreativni, športni turizem:

Izletniški, pohodniški turizem: obstoječe tematske turistične, pohodniške in druge poti se vzdržujejo in nadgrajujejo z združljivimi programi, po potrebi se uredijo nove tematske poti (jahalne, kolesarske ipd.). Urejajo se izletniške točke, npr. Gradišče nad Stično, Pristava nad Stično, Obolno, Polževo, Debeli hrib ipd.

Tranzitni turizem: ima potenciale predvsem ob osrednjih prometnicah (avtocesta, pomembnejše regionalne ceste, železnica), navezuje se na obstoječe točke in ponudbo (predvsem bencinski servisi s svojo široko informacijsko, trgovsko in turistično ponudbo), razvija se še nova ponudba, predvsem nočitvene kapacitete, turistična informacijska središča, postaje javnega potniškega prometa, površine za mirujoči promet ipd.

Nočitvene kapacitete: ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ter zagotavljajo se nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje (npr. Polževo, Marof pri Stični, Gradiček ipd.), ki mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. Nastanitvene zmogljivosti manjših kapacitet se zagotavljajo znotraj obstoječih naselij kot turistične kmetije, penzioni, apartmaji ipd., prednostno v obstoječih objektih. Pri tem se ohranjajo temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture.

Različne oblike turizma se razvijajo skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi s področja ohranjanja narave (zagotavlja se varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti) in varstva kulturne dediščine. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo ipd.) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi.

Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI.