Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica

Višnja Gora ima tako zaradi lege tik ob avtocestnem priključku, kot zaradi bogatega zgodovinskega razvoja in številnih razvitih dejavnosti pomembno vlogo v omrežju naselij, razvija se kot drugo najpomembnejše naselje v občini, kot pomembnejše lokalno središče – središče občinskega pomena. Prostorski razvoj je usmerjen predvsem v zapolnjevanje nepozidanih stavbnih zemljišč, tako stanovanjskih, gospodarskih, kot površin za centralne dejavnosti. Razvoj območja kulturnega spomenika je usmerjen v njegovo prenovo, revitalizacijo, s poudarkom na izboljšavah obstoječega grajenega tkiva.

Zgodovinsko jedro Višnje Gore se varuje v celotni, neokrnjeni in izvirni podobi. Posegi so podrejeni ohranjanju spomenika, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora in arhitektur. Za obstoj in razvoj spomenika se predvidi celovita prenova na osnovi konservatorskega načrta za prenovo. V skladu z zgodovinskim značajem mestnega jedra se ohranja stanovanjska funkcija, smiselno dopolnjena z javnim programom v pritličjih. Pobočja reliefnega pomola s starim mestnim jedrom se ohranjajo trajno nepozidana. Ohranjajo se kvalitetne vizure in prepreči se zlitje z novejšimi deli naselja. V širšem smislu se jedro naselja nadaljuje v kraku proti zahodu (do osnovne šole), kjer se razvijajo mestotvorne centralne dejavnosti: izobraževalne, oskrbne, storitvene, družbene, turistične in druge.

Novo jedro Višnje Gore se ureja na dobro dostopnem območju v bližini avtocestnega priključka in železniške proge s postajo ter ob regionalni cesti. S prenovo se vzpostavi urejeno in prepoznavno novo mestno središče z mestotvornimi centralnimi dejavnostmi. Dejavnosti, ki niso združljive z naravo jedra naselja, se preselijo na ustreznejše lokacije.

Obstoječa stanovanjska območja se zapolnjujejo, večja širitev je predvidena na južnem delu naselja, kjer se v obliki organizirane gradnje uredijo nove stanovanjske površine.

Gospodarske dejavnosti se razvijajo na dobro dostopnih lokacijah ob avtocestnem priključku, ob železnici in regionalni cesti. V pasu med avtocesto, železnico in regionalno cesto se na vzhodnem robu naselja urejajo parkirne površine za tovorna vozila.

Območje Žabjeka na severni strani avtoceste je zaradi vpliva hrupa z avtoceste ter neugodnih reliefnih pogojev omejeno za razvoj stanovanjskih površin. Ohranja in ureja se jedro Žabjeka s cerkvijo, pokopališčem in drugimi centralnimi dejavnostmi. Na zahodnem robu se tik ob avtocestnem priključku uredi območje centralnih ali sorodnih dejavnosti, ki so vezane na dobro prometno dostopnost in jim hkrati hrup z avtoceste ne prestavlja obremenitve.

Ključna prvina zelenega sistema so ohranjeni gozdovi, ki segajo vse do strnjene pozidave in nepozidana pobočja reliefnega pomola pod starim jedrom. Obrežja Višnjica se ohranjajo trajno nepozidana. Urejene zelene površine so razporejene po posameznih predelih mesta: športne površine ob šoli ter na jugu starega jedra, športni center na skrajnem vzhodnem robu ob Višnjici, pokopališče v Žabjeku, zelene cezure ipd., med seboj se povezujejo v celostno omrežje zelenih površin ter z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju.

Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura. Večji del obstoječe regionalne ceste skozi mestno jedro se prekategorizira v lokalno cesto. Lokalna cesta na Polževo se v celoti prekategorizira v regionalno cesto. V regionalno cesto se delno prekategorizirata tudi lokalni cesti do priključnih ramp na avtocesto. Predvidi se odsek novogradnje regionalne ceste, ki v nadvozu prečka železniško progo Ljubljana–Novo mesto.