(1)
Gorico pri Slivnici se razvija kot vodilno naselje (lokalno središče) osrednjega vinorodnega dela občine. V naselju se ohranja in prednostno razvija osnovne družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti. Poseben poudarek se posveča zagotavljanju ustrezne ponudbe na področju turizma, športa in rekreacije v navezavi na turistično jedro ob Slivniškem jezeru, ki se nahaja v neposredni bližini. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Šentjur.
(2)
Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Naselje se na občinski prometni sistem priključuje preko regionalne ceste RII 423 Šentjur-Lesično-Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje, ki se v Črnolici naveže tudi na načrtovano navezovalno cesto Dramlje-Šentjur. Na regionalno cesto se navezuje serija lokalnih prometnic, ki tvorijo notranji prometni sistem naselja.
(2.2) Načrtuje se rekonstrukcija vseh pomembnejših prometnic v naselju s poudarkom na izboljšanju povezav z območjem Slivniškega jezera in širšim regionalnim zaledjem (rekonstrukcija ceste Gorica pri Slivnici-Sodna vas).
(2.3) Ob predpostavki, da se bo z načrtovanimi izboljšavami občinskega prometnega omrežja dodatno povečal obseg tranzitnega prometa v naselju, je dolgoročno predvidena izgradnja razbremenilne (obvozne) ceste mimo jedra naselja.
(2.4) Načrtovana je ureditev omrežja peš in kolesarskih povezav, pri čemer se prednostno urejajo širše območje šole, povezave znotraj zelenega sistema naselja (zlasti območje ob Voglajni) ter širše povezave z mestom Šentjur in območjem Slivniškega jezera. Poleg površin za kolesarje in pešce, ki se načrtujejo v koridorjih glavnih prometnic, je načrtovana tudi ureditev prečne povezave med zahodnim (območje šole) in vzhodnim (gozdne površine namenjene rekreaciji v neposrednem vplivnem območju Slivniškega jezera) delom naselja, ki se v osrednjem delu ob vodotoku namenja izključno kolesarskemu in peš prometu. Izključno kolesarskemu in peš prometu se namenja tudi krožna povezava, ki se uredi na območju družbene infrastrukture in športnorekreacijskih površin v jedru naselja. Za potrebe kolesarskega prometa se uporablja tudi javna pot proti Gradišču z možnostjo navezave na turistična in rekreacijska območja na severnih nabrežjih Slivniškega jezera.
(2.5) Javne površine za mirujoči promet so bile v jedru naselja deloma že urejene z izgradnjo krožišča in delno rekonstrukcijo regionalne ceste. Dodatne kapacitete se prednostno zagotavljajo na območjih družbene infrastrukture in zelenih površin, pri čemer se pretežno izkoriščajo površine, ki so zaradi omejitev manj primerne za pozidavo.
(2.6) Omrežje javnega potniškega prometa se dolgoročno dopolnjuje z dodatnim avtobusnim postajališčem v vzhodnem delu naselja.
(3)
Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Naselje se z vodo oskrbuje preko javnega vodovodnega sistema, ki se obnavlja in posodablja.
(3.2) Javno kanalizacijsko omrežje je urejeno v jedru naselja (vključno z območjem šole) in na območju novejših stanovanjskih sosesk. Načrtovani sta sanacija in razširitev omrežja. Omrežje je priključeno na kanalizacijski sistem Šentjurja in s tem s centralno čistilno napravo Šentjur.
(3.3) Dolgoročno se načrtuje priključitev naselja na distribucijsko plinovodno omrežje mesta Šentjur.
(4)
Razporeditev dejavnosti
(4.1) Možnosti za nadaljnji razvoj jedra naselja na obstoječi lokaciji so omejene in se prednostno zagotavljajo s prenovo, ki vključuje funkcijske in oblikovne izboljšave obstoječih objektov ter celovito ureditev prometnih površin.
(4.2) Kot programska dopolnitev jedra se oblikujeta nova fokusa centralnih dejavnosti, in sicer severno od jedra ob regionalni cesti ter vzhodno od jedra ob cesti v smeri Slivniškega jezera.
(4.3) Ob cesti proti cerkvi se ohranja obstoječi fokus izobraževalnih dejavnosti s šolo in vrtcem, ki se ga povezuje s športnorekreacijskimi površinami v neposredni bližini.
(4.4) Turistične dejavnosti se prednostno razvija v fokusih centralnih dejavnosti, možnosti za razvoj pa se zagotavlja tudi v drugih delih naselja kot podpora razvoju območja Slivniškega jezera.
(4.5) Ohranja se manjši fokus proizvodnih dejavnosti jugozahodno od naselja.
(4.6) Površine za stanovanjsko gradnjo se primarno zagotavlja v sklopu notranjega razvoja ter z izgradnjo novih sosesk na pobočju zahodno (ob šoli) in vzhodno nad dolino Voglajne ter ob cesti v smeri proti Slivniškem jezeru.
(5)
Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) Naselje se je izoblikovalo okrog manjšega starega jedra v dolini Voglajne ob križišču pomembnejših prometnic ter na pobočjih nad njim. Pretežni del naselja sestavljajo območja relativno nove, pretežno stanovanjske pozidave.
(5.2) Ambient pridobiva kvaliteto predvsem zaradi neposredne bližine urejenega naravnega okolja (Voglajna s pritoki, obvodna vegetacija, reliefni gozdni robovi na severnem, vzhodnem in deloma južnem robu naselja, jezero), ki se ohranja in vključuje v zeleni sistem naselja.
(5.3) V osrednjem delu naselja je oblikovan manjši trški prostor, ki se ohranja in oblikovno prenavlja.
(5.4) Širše gledano se ohranjajo značilni pogledi na naselje (silhueta naselbinskega naselja s cerkvijo Sv. Urbana kot dominanto), na posameznih mikrolokacijah pa tudi pogledi na cerkev.
(5.5) Ohranjajo se značilne razmejitve v prostoru s posebnim poudarkom na ohranjanju gozdnih robov ob vrtcu in šoli in oblikovanju južnega roba naselja (stik med grajenimi strukturami in odprto krajino). V osrednjem delu naselja ob vodotoku se rob pozidave oblikuje glede na obseg poplavnega območja.
(6)
Zeleni sistem
(6.1) Zeleni sistem naselja se oblikuje okrog zelenih osi ob Voglajni s pritoki. V sklopu zelenih osi se uredi rekreacijske poti (opremljene z minimalno turistično in rekreacijsko infrastrukturo, pri čemer se posebna pozornost posveča ustrezni ureditvi in predstavitvi ohranjenih prvin narave, zaradi katerih ima Voglajna poseben naravovarstveni status), ki se v prečni smeri proti vzhodu povezujejo z rekreacijskimi potmi v okolici Slivniškega jezera, proti zahodu pa z območjem šole in vrtca ter športnorekreacijskim kompleksom.
(6.2) Kot osrednji fokus športnorekreacijskih dejavnosti se ohranja in razvija obstoječi športni park na jugu naselja, ki se neposredno povezuje tudi s športnorekreacijskimi površinami ob šoli.
(6.3) Ohranja se gozdne zajede in druge odprte površine ter se jih s primernimi rekreacijskimi rabami povezuje z zelenim sistemom naselja.