(1)
Ponikva se skupaj s funkcijsko in prostorsko povezanim naseljem Hotunje razvija kot vodilno naselje (lokalno središče) severovzhodnega vinorodnega dela občine. V naselju se ohranjajo in prednostno razvijajo osnovne družbene, športnorekreacijske, oskrbne in storitvene dejavnosti. V osrednjem delu naselja se ob železniški progi oblikuje manjša gospodarska cona. Posebna pozornost se posveča razvoju turizma. Z vidika drugih funkcij se naselje navezuje na Šentjur.
(2)
Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Hrbtenico cestnega omrežja na območju Ponikve predstavlja regionalna cesta RIII 687 Dole-Ponikva-Loče. Dolgoročno se za zmanjšanje prometnih obremenitev in povečanje varnosti pri križanju z železnico načrtuje izgradnja razbremenilne (obvozne) ceste v osrednjem delu med Hotunjami in Ponikvo.
(2.2) Predvidena je rekonstrukcija vseh pomembnejših prometnic v naselju. Cesta mimo šole se podaljša, tako da se na zahodni strani izteče na regionalno cesto. V severovzhodnem delu naselja se uredi prečna povezava med regionalno cesto in lokalno cesto LC 396050.
(2.3) Območje leži ob glavni železniški progi E 67 Zidani Most-Maribor-Šentilj-državna meja oziroma E 69 državna meja-Središče-Pragersko-Zidani Most-Ljubljana-Divača-Koper. Železniška postaja je locirana v nižjeležečem delu naselja med Ponikvo in Hotunjami.
(2.4) Kolesarske steze in pešpoti se uredi v sklopu rekonstrukcije prometnic, kjer prostorske možnosti to dopuščajo. Samostojne peš in kolesarske povezave se uredi med jedrom naselja in kompleksom šole. Kolesarske in peš poti se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici naselja (rastišče velikonočnice, Ponikovski kras, manjši vodotoki in ribniki, vinske gorice ipd.).
(2.5) Površine za mirujoči promet se prednostno ureja ob javnih ustanovah in železniški postaji ter v sklopu gospodarske cone v Hotunjah.
(3)
Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Naselje se z vodo oskrbuje preko javnega vodovodnega sistema, ki se obnavlja in posodablja.
(3.2) Javno kanalizacijsko omrežje je urejeno v večjem delu Ponikve ter deloma v Hotunjah. Obstoječi sistem je delno mešanega tipa in je priključen na lokalno čistilno napravo. Načrtovana je dopolnitev omrežja z izvedbo ločenega sistema. Kanalizacijsko omrežje naselja je priključeno na sistem širšega mestnega območja naselja Šentjur s centralno čistilno napravo v Šentjurju.
(3.3) V skladu s potrebami se na obstoječi lokaciji pokopališča zagotavljajo površine za širitev.
(4)
Razporeditev dejavnosti
(4.1) Centralne dejavnosti se še nadalje razvijajo na območju historičnega jedra Ponikve. Ustrezne kapacitete se zagotavljajo z delno prenovo in širitvijo jedra severno od regionalne ceste.
(4.2) V osrednjem delu območja (zahodni rob Ponikve) se oblikuje sekundarni fokus centralnih dejavnosti.
(4.3) V južnem delu naselja se ohranja obstoječi kompleks šole in vrtca z izobraževalnimi in športnorekreacijskimi dejavnostmi.
(4.4) Turistične dejavnosti se prednostno umešča v historično jedro, dolgoročno pa se lahko oblikuje tudi nove fokuse dejavnosti na robu naselja (turistična ponudba vezana na rojstno hišo Antona Martina Slomška v neposredni bližini).
(4.5) Ob železniški progi v Hotunjah se oblikuje manjšo gospodarsko cono.
(4.6) Stanovanjske kapacitete se zagotavlja zlasti z zapolnitvijo zazidljivih površin v severnem in zahodnem delu naselja ter s smiselno zaokrožitvijo površin med Ponikvo in Hotunjami.
(5)
Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) Območje vključuje dve naselji - strnjeno jedro Ponikve na izpostavljeni legi na slemenu in nižje ležeči del naselja Hotunje ob železniški progi. Naselbinsko jedro Ponikve je razpotegnjeno vzdolž slemena in se nekoliko razširi le na območju historičnega trškega jedra ob cerkvi Sv. Martina. Novejša pozidava na območju se je razvijala precej stihijsko vzdolž regionalne ceste.
(5.2) Ohranja se značilna podoba naselja z dominanto historičnega jedra s cerkvijo. Predvidena je delna prenova historičnega jedra, v sklopu katere se posebna pozornost posveča ureditvi osrednjega trga ob cerkvi.
(5.3) Ohranja se zelene cezure ob potoku med Ponikvo in Hotunjami ter na območju med starim in novim jedrom Hotunj.
(5.4) Oblikuje se blag prehod v kulturno krajino na južnem robu Ponikve, pri čemer se posebna pozornost posveča ohranjanju vedut na cerkev Sv. Ožbolta v Unišah.
(5.5) Ustrezno se oblikuje prostor ob pomembnejših prometnicah (ohranitev in ureditev drevoredov ipd.).
(5.6) Robove načrtovane gospodarske cone v Hotunjah na prehodu v kulturno krajino se intenzivno ozeleni.
(6.1) Športnorekreacijske dejavnosti se prednostno razvijajo na obstoječi lokaciji ob šoli. V okviru središčnih območij in stanovanjskih sosesk se ohranja in razvija sistem otroških igrišč in manjših javnih parkov.
(6.2) Ohranja se vaške sadovnjake, drevorede ob vstopih v naselje (npr. kostanjev drevored na Ponikvi, ki ima status naravnega spomenika), obvodne površine, gozdne zajede ter odprte gozdne in kmetijske površine v zaledju ter se jih vključuje v zeleni sistem naselja.