20. člen
(območja počitniških hišic)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
V enoti urejanja prostora DM 8 so na območju stavbnih zemljišč, ki so površine počitniških hišic, namenjene bivanju in gospodarski vinogradniški dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe SP, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
? stanovanjske stavbe:
? nestanovanjske stavbe:
gostinske stavbe (vinotoči, kmečki turizem) (z bruto tlorisno površino ene etaže največ 100 m2),
? gradbeni inženirski objekti:
(2)
Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC, ki so namenjene za promet, in pripadajočih varovalnih pasovih in vseh prometnih površinah iz petega odstavka 13. člena tega odloka, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(1)
Objekte se locira v gradbeno linijo, ki je od ceste odmaknjena 6,0 m. Nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjosti parcele ali v gradbeno linijo osnovnega objekta. Nadstreški, vetrolovi se lahko umeščajo pred objektom.
(2)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša sosed, vendar ne manj kot 1,0 m. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino. Kolikor to ni možno, investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte.
(3)
Širina ožje stranice objekta ne sme presegati 6,0 m razen, pri vinotočih in kmečkih turizmih. Višina objektov je lahko do K+P z izkoriščenim podstrešjem, pri vinotočih do K+P+M. Kletna etaža je v celoti vkopana. Izkoriščeno podstrešje je brez kolenčnega zidu, pri mansarda, ki ne sme biti višji od 1,2 m. Uporabijo se lahko strešna okna, pultna okna in frčade niso dovoljene, razen na mansardah, ki morajo imeti stranski zidec, z naklonom strehe 45 stopinj z ali brez čopa.
(4)
Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2 in je lahko lomljena. Strehe so simetrične dvokapnice v naklonu 45 stopinj in z opečno kritino. Strehe so lahko krite tudi s slamo. Enokapne, manjši nakloni in ravne strehe so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta ter na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa, vetrolov, drvarnica, lopa, nadstrešek ipd.). Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekt. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni oskrbi. Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah, talni zidec je temen. Signalne barve so prepovedane. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora.
(5)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem avtohtono sadno drevje. Pri parcelah, ki mejijo na gozdne površine, se ohranja gozdni rob, upošteva se odmik ene drevesne višine.
(6)
Ograja je lahko do višine 1,20 m, ki je lahko avtohtona živa meja (iglavci so prepovedani) ali lesena. Ograji se lahko kombinirata.
(7)
Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče, veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja zidanica ali vinska klet.
Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
Za vse enote urejanja prostora veljajo splošni in skupni pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(1)
V enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za OPN Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(2)
Na delu enote DM 8, ki se nahaja na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(3)
Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.