Odlok o podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom v Sotini

Kot omilitveni ukrepi se upoštevajo sanacijski ukrepi, kot je določeno v tem OPPN in rudarskem projektu, delno pa so nadgrajeni z dodatnimi omilitvenimi ukrepi. Ukrepi so izvedljivi, izvajajo pa se v fazi sanacije območja plana. Za izvedbo ukrepov je odgovoren investitor.

Sanacijska dela se bodo izvajala v istih etapah kot je predviden čas za pridobivanje, z določenim zamikom. Najprej bo izvedena tehnična sanacija ali oblikovanje in fizična stabilnost brežin, ki ji bo sledila biološka sanacija.

Poleg tehnične sanacije je predvidena tudi biološka sanacija območja plana. Naravna sukcesija in umetna ozelenitev z zasaditvijo, sejanjem in z rastno pulpo je predvidena kombinirano. Pri sanaciji se smiselno upošteva tudi ukrepe, ki so navedeni v členih o varstvu gozdov, varstvu flore, favne in habitatnih tipov, varovanja območja narave, naravnih vrednot in EPO.

V okviru sanacije obrobja kamnoloma je predlagana zasaditev z mešanimi avtohtonimi drevesnimi vrstami v pasu širine 2-3 metre. Izbor vegetacije naj bo enak drevesnim vrstam okoliškega gozdnega roba.

Tehnična sanacija iz krajinskega vidika se mora izvesti tako, da se naklone brežin in polic izvrši tako, da si ne bodo sledile v ponavljajočem se višinskem in naklonskem ritmu. Višine brežin in zamiki polic naj bodo različni, z večjim deležem prepadnih sten. Zamiki in višine naj ostajajo v takšnih naklonih, širinah in dolžinah, da bo kamnolom še vedno imel zadostno geomehansko stabilnost.

V etapi izdelave poročila o vplivih na okolje je potrebno upoštevati še dodatne omilitvene ukrepe:

izdelati je potrebno načrt krajinske ureditve, ki bo natančno opredelil zasaditev oziroma biološko sanacijo območja plana; načrt izdela strokovnjak - krajinski arhitekt, v sodelovanju s pristojno gozdarsko službo in biologom,

pri izdelavi krajinskega načrta se smiselno upošteva ukrepe, ki so navedeni v členih 34 (varovanje favne, flore in habitatnih tipov) in 35 (varovanje varovanih območij narave).

V etapi sanacije se zagotovi nadzor krajinskega arhitekta, v sodelovanju z gozdarji in biologi, saj gre za ustvarjanje in kvalitetno vzpostavitev sekundarnega biotopa v območju Krajinskega parka Goričko. Periodičen nadzor krajinskega arhitekta se predlaga že v času izkopavanja mineralnih surovin, ki bo podal strokovno mnenje in predloge še posebej v primeru, če bi se odločili za poseg ustvarjanja polic in brežin z zamiki. Strokovni nadzor se izvaja predvsem v fazi biološke sanacije območja. Prav tako bo nadzor krajinskega arhitekta pomemben pri zasnovi poti in dostopov do območja, kjer bo vidna geološka struktura kamnoloma (geološka učna pot).