Odlok o podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom v Sotini

Omilitveni ukrepi v fazi širitve in obratovanje kamnoloma:

Obstoječo vegetacijo je potrebno ohranjati v največji možni meri.

Sečnja gozda naj se ne izvaja v času gnezdenja ptic, torej ne od konca marca do konca junija, golosek se naj izvaja v obdobju med 1. oktobrom in 15. februarjem.

Zvočni signali se naj uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.

Na zahodnem delu kamnoloma, kjer ni predviden izkop kamna, ni dovoljeno na noben način posegati v vegetacijo, prav tako tudi ne odlagati materiala. Vegetacija naj se v tem delu ohranja taka kot v obstoječem stanju.

Za morebitno osvetlitev objektov kamnoloma in osnovne infrastrukture naj se izberejo svetilke, ki omogočajo razsvetljavo talne površine in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Žarnice morajo imeti čim manjši delež UV žarkov. Če je iz varnostnih razlogov nujno, da ostane prižgano minimalno število luči, naj bodo opremljene s senzorji.

Onesnaženo padavinsko vodo z manipulativnih površin je potrebno pred izpustom v naravno okolje speljati preko usedalnika in lovilca olj.

Za zmanjšanje prašenja je nujno potrebno izvajati protiprašne ukrepe (vlaženje manipulativnih površin v sušnem obdobju ipd.).

Začasne deponije humusa in odrivke naj bodo urejene na osnovni etaži.

Odpadkov ni dovoljeno odlagati v naravno okolje.

Potrebno je redno vzdrževanje gozdnega roba.

Za varovanje teritorija velike uharice so ukrepi podani v 35. členu (varstvo varovanih območij narave).

Omilitveni ukrepi v času sanacije kamnoloma:

V največji možni meri naj se sanirajo deli kamnoloma, kjer je eksploatacija že zaključena.

V času izdelave idejnega projekta naj se izdela učinkovit načrt sanacije. Pri izdelavi načrta naj sodeluje biolog, gozdar, pedolog in strokovnjaki iz KP Goričko. Rastna pulpa, mora biti posebej pripravljena s semeni dreves, ki rastejo na neodgrnjenih delih hriba z enakimi rastiščnimi pogoji, predvsem z vidika osončenosti in globine tal. V pulpi naj se ne uporabi umetno gnojilo, temveč organska prhlina. Za sanacijo se torej ne sme uporabiti komercialno pripravljena rastna pulpa. Rekultivacijo je potrebno izvesti z avtohtono drevesno vegetacijo, ki naj bo lokalnega izvora. Zasaditev vegetacije naj bo prilagojena obstoječemu krajinskemu vzorcu. Biološka sanacija se naj izvaja ob koncu vegetacijske sezone.

Etažne brežine naj imajo naklon največ 60%, priporočamo pa 50% ali manj.

Za uspešnejšo rekultivacijo naj se višina etažnih brežin zmanjša.

Terase je potrebno izdelati bolj razgibano in ne oblikovalsko geometrijsko pravilno, z večjim deležem prepadnih sten. Posebno pozornost velja posvetiti tudi odvodnji padavinske vode po terasah in preko njih.

Za uspešno rekultivacijo mora biti plast kamnolomske jalovine in humusa na etažnih ravninah dovolj debela. Nasutje naj v skupni višini znaša minimalno 60 cm. Humusa naj bo min. 30 cm.

Omilitvene ukrepe v času eksploatacije, v času sanacije izvaja investitor, na terenu ga nadzirata naravovarstveni nadzornik in inšpektor. Ukrepi so izvedljivi.

10 dni pred sanacijo brežin v kamnolomu, naj se o posegu obvesti naravovarstvenega nadzornika v JZ Krajinski park Goričko. V skladu z okoljsko zakonodajo izvaja ZRSVN spremljanje stanja ohranjenosti narave, stanja biotske raznovrstnosti in stanja naravnih vrednot. Neposredni nadzor v naravi izvajajo inšpektorji in naravovarstveni nadzornik. Nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov v času izkoriščanja in sanacije kamnoloma opravljajo po naročilu investitorja usposobljeni strokovnjaki.