50. člen
(gospodarske cone v mestu)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
V enotah urejanja SO 7, SO 40, SO 64, SO 71, SO 70, SO 107, SO 111 in SO 120 ter podenoti urejanja SO 65/1 so območja stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe IG, ki so območja gospodarskih con, namenjena obrtnim, skladiščnimi, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. V njih je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(2)
V enoti urejanja SO 40 je na območju stanovanjskih površin z oznako podrobnejše namenske rabe SS dopustna gradnja novih objektov, rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(3)
V enotah urejanja SO 64 in SO 111 je na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna le gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov.
(4)
V podenoti urejanja SO 65/1 in enoti urejanja SO 107 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalnih pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in gradnje:
(5)
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(6)
Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(7)
V enoti urejanja SO 64 so objekti državnih blagovnih rezerv (silosi), kar je treba upoštevati pri posegih v območje.
(1)
Lega novih stavb je pogojena z lego obstoječih stavb. Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je lahko 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m, od vodotoka Ledava 15,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Ob ulici se upoštevata ulična gradbena linija obstoječih stavb. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost.
(2)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(1)
Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb. Višina stavb je do P+2, višina stavb ob Industrijski ulici v enotah urejanja SO 64 in SO 65 je lahko do P+3. Stavbe so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(2)
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.
(3)
Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj in do 0,8 na območjih proizvodnih dejavnosti.
(1)
Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Streha je lahko v poljubnem naklonu ali ravna. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti z napušči. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.
(2)
Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.
(3)
Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,50 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,80 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(1)
Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.
(2)
Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami.
(3)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.
(4)
Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(5)
Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.
(6)
Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.
(7)
Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.
Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.
(1)
V enoto urejanja SO 65 delno segata EŠD 21030 – arheološko najdišče na Plesi in EŠD 22174 – topolov drevored, ki je del kulturne krajine. Enota urejanja SO 7 je delno v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom ter prostorsko pomembne naravne prvine v mestu. Pri posegih v enote kulturne dediščine se upošteva pogoje iz 93. člena tega odloka.
(2)
Podenote urejanja SO 65/1 ter enote urejanja SO 70, SO 71, SO 111 in SO 120 segajo v poplavno območje ob Ledavi, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz 95. člena tega odloka.
(3)
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka.
Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.
Za enote urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.