84. člen
(območja krajine v območjih varstva narave)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
Enote urejanja MS 36, MS 37, MS 39, MS 40, MS 41, MS 42, MS 43 in MS 44 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe K1, druga kmetijska zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe VC in na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako podrobnejše namenske rabe A. Vsa zemljišča so tudi v območjih varstva narave.
(2)
Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni:
(3)
Na vseh kmetijskih zemljiščih so možne rekonstrukcije in vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav tudi na površinah, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe kmetijskih zemljišč ali druge podrobnejše namenske rabe zemljišč, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Gradnja se mora izvajati na podlagi ustrezne dokumentacije. Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(4)
Na vseh kmetijskih zemljiščih se lahko izvaja komasacija kmetijskih zemljišč. Pri načrtovanju in izvedbi se v največji možni meri ohranjajo ostanki gozdov, živice, omejki in osamela drevesa. Za območja komasacij se po potrebi izdela občinski podrobni prostorski načrt, v postopek priprave se vključi tudi naravovarstvena služba.
(5)
Na kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in osnovna odvodnja iz kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih agrarnih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(6)
Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost in so v območjih varstva narave, so poleg primarne rabe dopustni:
(7)
V enotah urejanja MS 36, MS 37, MS 39 in MS 42 so na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:
(8)
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(9)
V enoti urejanja MS 36 je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe A, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(10)
V enotah urejanja MS 36, MS 39 in MS 40 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalnih pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in gradnje:
(11)
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(12)
Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(1)
Odmik stavb od sosednje parcelne meje je najmanj 1,0 m oziroma se prilagodi značilnim odmikom na parceli. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2)
Tlorisna velikost stavb se gradnji lahko poveča največ za 20 % obstoječe tlorisne velikosti, ob pogoju, da velikost ne sega izven stavbnega zemljišča. Višina stanovanjskih stavb je do P+2, višina kmetijskih stavb se prilagodi namenu. Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.
(3)
Strehe na stanovanjskih stavbah so dvokapnice v naklonu od 20° do 45°, s smerjo slemena po daljši stranici stavbe in z opečno kritino, ki ne sme biti trajno bleščeča. Enokapne in ravne strehe so možne le na kmetijskih stavbah ter nezahtevnih in enostavnih objektih. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Na fasadah do dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo). Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.
(4)
Okolico se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti ozelenjen.
(5)
Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.
(1)
Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji, ki veljajo za parcele.
(2)
Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne odmike med objekti.
(3)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.
(4)
Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(1)
Pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se lahko postavi le za določen čas, po preteku uporabe se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
(2)
Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira.
(3)
Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(4)
Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.
(1)
Enote urejanja MS 36, MS 37, MS 39, MS 40, MS 41, MS 42, MS 43 in MS 44 so v območjih varstva narave EPO in Natura 2000, zato se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Mestne občine Murska Sobota (ZRSVN, OE Maribor, avgust 2008), ki se hranijo na sedežu občine. Upošteva se pogoje iz 94. člena tega odloka.
(2)
V enotah urejanja MS 36 in MS 40 je naravna vrednota NV 7462 – Mura loka1, v enoti urejanja MS 25/4 pa naravni vrednoti NV 7462 – Mura loka in NV 6946 – Mura, mrtvi rokav 3. Ohranja se obstoječe stanje.
(3)
V enotah urejanja MS 36 in MS 44 je več črnih točk povozov dvoživk, zato je ob rekonstrukciji cest treba urediti ustrezen prehod za dvoživke. Lokacija je razvidna iz grafične priloge v Prikazu stanja prostora: Prikaz varstvenih režimov.
(4)
V enotah urejanja MS 40, MS 41, MS 42 in MS 43 so varovalni gozdovi, ki so zavarovani z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10 in 1/13). Upošteva se pogoje iz navedene uredbe.
(5)
Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Vzpodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke.
(6)
Na kmetijskih zemljiščih, ki so v naravovarstvenih območjih (ekološko pomembno območje, Natura 2000, krajinski park) se raba, izkoriščanje in urejanje načrtuje tako, da se trajno ohranjajo kmetijske, ekološke in krajinskotvorne funkcije. Raba travnikov, pašnikov, sadovnjakov, vinogradov in polj se načrtuje na trajnostni in sonaravni način. Združevanje kmetijskih zemljišč, ki bi vplivalo na krajinskotvorne, habitatske in biodiverzitetne lastnosti območij, ni dovoljeno. Posegi se lahko izvajajo pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje. Na kmetijska zemljišča ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih snovi, ki bi lahko imeli negativen vpliv na biodiverzitetne značilnosti območja.
(7)
Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se na kmetijskih zemljiščih, ki so v območjih varstva narave, lahko postavi le za določen čas, po preteku določenega časa se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Poti, kolesarske steze in trim steze na kmetijskih zemljiščih lahko potekajo le po obstoječih poteh, izven pa le podzemni pomožni infrastrukturni objekti, če se zemljišče po gradnji vzpostavi v kmetijsko rabo.
(8)
Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(9)
Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta.
(10)
Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem nosi odgovornost za nastalo škodo v primeru porušitve drevja investitor.
(11)
V gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom v enotah urejanja MS 40, MS 41, MS 42 in MS 43, se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.
(12)
Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.
(13)
Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. Na akumulacijah, ki se uporabljajo v turistične in druge namene, se ohranja tudi biotopska namembnost mirne cone.
(14)
Enoti urejanja MS 39 in MS 40 se delno nahajata na vodovarstvenem območju, zato so posegi dopustni ob upoštevanju Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradne objave Soboške novine, 23. junij 2000), enoti urejanja MS 41 in MS 44 pa na vodovarstvenem območju, zato so posegi dopustni ob upoštevanju Odloka o varstvu vodnega vira Lukavci (Uradni list RS, št. 56/00 in 110/00). Na teh zemljiščih je prepovedan razvoz gnojevke in gnojnice.
(15)
Enote urejanja MS 36, MS 37, MS 40, MS 41, MS 42 in MS 43 so delno ali v celoti na poplavnih območjih.
(16)
V vplivnem območju letališča Murska Sobota, ki sega v vse enote urejanja v krajini veljajo pogoji glede omejitve višine objektov, ki so navedeni v 101. členu tega odloka.
(17)
Za posege v območja z naravovarstvenim statusom se pridobi naravovarstveno soglasje/dovoljenje za poseg v naravo.
(18)
Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 95. in 96. člena tega odloka.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.
Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.