Uredba o državnem prostorskem načrtu za plavajočo sončno elektrarno Družmirje

Območja ohranjanja narave so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.

Pri načrtovanju, izvedbi in obratovanju prostorskih ureditev se izvajajo ukrepi za ohranitev stabilnosti ekosistema Družmirskega jezera, določeni s to uredbo.

Čas izvajanja posegov se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali. Dela se ne izvajajo med obdobji njihovega razmnoževanja, in sicer se posegom v vodni in obvodni prostor izogiba v obdobju od marca do julija.

Obstoječe plitvine, vodna, obrežna in močvirska vegetacija se v največjem mogočem obsegu ohranjajo in sanirajo, če so bile zaradi posegov poškodovane ali uničene.

Gradbena dela v in ob vodi potekajo tako, da se čim manj uničijo sestoji močvirskih in potopljenih makrofitov (čim manjše kaljenje vode, čim manjša površina posega na litoralnem delu – dolžina obalnega dela), oziroma dela potekajo tam, kjer močvirska vegetacija ni razvita.

Na površinah, ki se z državnim prostorskim načrtom urejajo na kopnem in kjer je predvideno zbiranje večjega števila ljudi ali izvajanje dejavnosti (pasji park ali taborjenje), se namestijo ustrezna vodotesna kemična stranišča, ki se redno praznijo.

Na območje pri izlivu reke Velunje v jezero se ne posega. Druge neinvazivne, a morebitno hrupne dejavnosti morajo biti od tega območja oddaljene najmanj 100 metrov. V tem delu se v oddaljenosti 100 metrov od izliva Velunje tudi ne sme saditi vegetacija, višja od dveh metrov.

Intenzivne vodne dejavnosti se ne izvajajo na vzhodnem in severnem delu jezera oziroma na območju, namenjenem naravi (habitati, dvoživke, ptice).

Za učinkovitejši nadzor nad tujerodnimi vrstami in za vzpostavitev stabilnih vegetacijskih pasov, zmanjšanje erozije in izboljšanje ekološke funkcije območja se območje ob in v zaledju jezera, kjer se zaradi premogovniške dejavnosti izvajajo sprotna sanacijska dela na površini, sproti zasaja trstičje.

Infrastruktura, namenjena opazovanju narave, se postavi na lokacije z najmanjšimi vplivi na ptice. Pri opredelitvi lokacij sodeluje strokovnjak s področja ornitologije. Deli, namenjeni pticam, se označijo in omejijo z gostejšo zasaditvijo.

Na vseh vstopnih točkah kolesarskih in pešpoti se postavijo informativne table v zvezi z ohranjanjem narave.

Po utrditvi terena po opustitvi izkopavanja premoga se končne rešitve vzhodnega in severnega dela jezera oblikujejo v sodelovanju s strokovnjakom s področja ornitologije, ureditve se izvedejo v skladu z ekološkimi zahtevami ptic gnezdilk. Obala jezera se ponekod oblikuje v plitvine z vodno vegetacijo (trstičjem). Površina, zasajena s trstom, obsega približno 200 metrov v dolžino in sega najmanj pet metrov od brežine jezera. Če ni mogoče zagotoviti enotne dolžine, se uredita ločeni zaraščeni plitvini v približni izmeri 100 m x 5 m. S trstom zaraščeni del mora biti ves čas pod vodo, vodna gladina v tem delu pa približno pol metra s čim manjšim nihanjem. Vse turistične in rekreacijske dejavnosti morajo biti od zaraščenih plitvin oddaljene najmanj 50 metrov. Med gnezdilno sezono ptic, to je od 15. maja do 31. julija, se dela na vzhodni strani jezera ne izvajajo. Na vtoku Velunje se vzpostavi in vzdržuje nezarasla površina. V bližini vtoka oziroma na območju strmin na vzhodu se postavi umetna stena za breguljke.

Ptic ni dopustno plašiti, odganjati, prav tako ni dopustno posegati v njihove strukture v času gnezdenja. Na območju državnega prostorskega načrta se tudi ne postavljajo ovire za prostoživeče vrste oziroma strukture, ki bi lahko bile ekološke pasti. Ureditve na območju prostoživečim vrstam ne smejo ovirati dostopa do vode, nove ureditve in grajeni elementi ne smejo biti ekološke pasti za prostoživeče vrste živali, na primer odprti jaški, ograje, kanali z navpičnimi stenami, viseče mreže.

Na območju se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (japonski dresnik, nedotika, zlata rozga, akacija in podobno). Ob morebitnem pojavljanju se te vrste redno odstranjujejo do vzpostavitve naravne avtohtone vegetacije oziroma odstranitve tujerodnih vrst.

Za preprečitev širjenja invazivne vodne vrste školjka trikotničarka se redno pregledujeta plavajoča konstrukcija in oprema za vzdrževanje PSE Družmirje ter zagotovi redno in stalno odstranjevanje morebitnih školjk v skladu z ustaljenimi praksami.