1. Ne glede na davčne oprostitve, določene v 22. in 23. členu konvencije, vlade držav članic Organizacije v primerih, kadar Organizacija pri opravljanju svojih uradnih dejavnosti pridobi premoženje večje vrednosti ali naroči storitve večje vrednosti, glede katerih so plačane oziroma se plačujejo posredne dajatve, davščine ali pristojbine (skupaj s takšnimi dajatvami, davščinami in drugimi obveznostmi glede uvoza, ki niso zajete s prvim odstavkom 23. člena konvencije), kadar koli je to mogoče, ustrezno ukrepajo za finančno razbremenitev Organizacije glede plačila takšnih dajatev, davščin ali pristojbin bodisi z ustrezno prilagoditvijo finančnih prispevkov Organizaciji bodisi z odpustom ali povračilom zneskov teh davščin, dajatev ali pristojbin Organizaciji.
2. Pri plačilih, ki jih Organizacija posreduje državam članicam za kapitalske investicije, ki jih te države izvedejo, omenjene države v obsegu investicijskih stroškov, ki jih je dolžna povrniti Organizacija, zagotovijo, da v obračunskih bilancah, ki jih v zvezi s tem predložijo Organizaciji, ni dajatev, davščin ali pristojbin, ki bi jih bila Organizacija bodisi oproščena bodisi bi ji bili povrnjeni oziroma bi glede njih prišlo do prilagoditev finančnih prispevkov Organizaciji, če bi te investicije izvedla sama.
3. Določbe tega člena se ne uporabljajo za dajatve, davščine ali pristojbine, ki se zaračunavajo kot plačila javnih storitev.