28. člen
(habitatni tipi, živalstvo in vegetacija)
(1)
Drugi tir železniške proge poteka na območje v dolini Glinščice, ki je naravovarstveno posebej ranljivo območje.
(2)
Pri izvajanju posegov in pri gradnji objektov, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da se zmanjša negativen vpliv na rastline in živali ter njihove habitate.
(3)
Čas izvajanja posegov oziroma gradnja se prilagodi življenjskim ciklom živali, tako da ne sovpada ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, zlasti v času razmnoževanja in vzrejanja mladičev ter prezimovanja.
(4)
Odpadke in odpadni material se mora sproti odvažati na zato urejene stalne ali začasne deponije.
(5)
Sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali.
(6)
Za omilitev vpliva osončenosti na novo nastalem gozdnem robu je treba le tega zasaditi z grmovnimi in drevesnimi vrstami iz okolice posega.
(7)
Na celotni dolžini odsekov proge izven tunelov se obojestransko ogradi z 2 m visoko kovinsko mrežasto ograjo, ki bo preprečila dostop prostoživečim živalim.
(8)
Mostove čez vodotoke se uredi tako, da je pod njimi suh prehod, ki živalim omogoča varno prehajanje.
(9)
Posegi, ki lahko vplivajo na kvaliteto vode in vodni režim Rižane ter Osapske reke in njenih pritokov se izvajajo izven časa drsti rib (prepoved del med 1. aprilom in 30. junijem), ki živijo v tem delu Rižane ter Osapske reke in njenih pritokov.
(10)
30 dni pred začetkom del mora izvajalec del obvestiti Ribiško družino Koper o poteku del. Ribiška družina bo spremljala gradnjo mostu in po potrebi organizirala intervencijske odlove in preselitve rib.
(11)
Za vsako škodo na vodnem življu (na ribah, ribolovni vodi) na območju Koprskega ribiškega okoliša, do katere bi prišlo zaradi gradnje II. tira železniške proge Divača-Koper, je odgovoren investitor in jo je dolžan v dogovoru z RD Koper ustrezno poravnati.
(12)
Talni prag in zaključni talni prag reke Rižane se izvedeta tako, da je ribam omogočen prehod in da je v njunem podslapju možen nastanek tolmuna.
(13)
Na mestih, kjer je v vplivnem območju gradnje drugega tira možnost zaletavanja ptičev, se primerno označijo žice, daljnovodi in signalizacija.
(14)
Za osvetlitev delovišč, kot tudi pri osvetlitvi v času delovanja, se uporabljajo popolnoma zasenčena svetila, ki ne sevajo v nebo in ki ne oddajajo svetlobe z ultravijoličnimi dolžinami.
(15)
Za varstvo raka primorskega koščaka se regulacijska dela v vodotokih (levi pritok Glinščice, Škofijski potok) ne smejo izvajati v času visokih vodostajev in v času razmnoževanja vrste (od septembra do novembra). Vse ureditve vodotokov se načrtujejo tako, da se hidrološko/hidravlične razmere bistveno ne spreminjajo. Pri premostitvi vodotokov se za utrjevanje bregov uporabljajo čim bolj avtohtoni materiali, potoki se ne smejo poglabljati, širiti ali ožiti. Brežine se ne utrjujejo z betonskimi zidovi.
(16)
Med obratovanjem se vsaj štirikrat letno izvaja pregled varnostne ograje za divjad in se jo po potrebi popravi.
(17)
Gradnja se začne po gnezditvenem obdobju ptic, ki traja od začetka aprila do konca junija. V času gnezditvenega obdobja se zelo hrupna dela na površju ne izvajajo, če to ni nujno potrebno. V obdobju od začetka aprila do konca junija tudi ni dovoljeno odstranjevanje lesne vegetacije. Na objektih ne sme biti slabo opaznih in štrlečih objektov. V času obratovanja se med stebri napelje dodatna jeklena pletenica in se jo opremi z visečimi tablami, ki povečajo vidnost električnih vodnikov. Izvede se zasaditev z avtohtono vegetacijo, primerno za gnezdenje na tem območju živečih ogroženih vrst ptičev.
(18)
Po zaključeni gradnji se na celotnem območju gradbišča vzpostavi prvotno stanje; vse na novo urejene površine se ozelenijo oziroma zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(19)
Za zatiranje plevela ob progi se uporabljajo izključno ekološka fitofarmacevtska sredstva.
(20)
Mostovi čez vodotoke so urejeni tako, da je pod njimi suh prehod, ki živalim omogoča varno prehajanje. Širina suhega prehoda ≥ 2 m, svetla višina mosta nad suhim obrežjem ≥ 2,5 m.
(21)
Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje se obvestijo pristojne institucije, ki jamo pregledajo in dajo navodila za ustrezno zavarovanje najdbe ali sanacijo podzemnega habitata. V novo odkritih jamskih habitatih se zagotovi speleobiološki nadzor. Preprečijo se onesnaženje podzemlja ali spremembe v jamski klimi med gradnjo in obratovanjem. Ureditvena dela odprtih odsekov novo odkritih jam se izvedejo tako, da se v jami jamska klima zaradi odprtja ali zračenja jame ne spremeni.
(22)
Sečnja se zaradi zaščite varstveno pomembnih saproksilnih vrst hroščev izvaja le v obdobju med septembrom in marcem. Posekan les se z območja takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka. Če posekan les ostane na območju poseka v obdobju razmnoževanja (med aprilom in avgustom) in po njem, njegova odstranitev ni več dopustna zaradi zalege varstveno pomembnih hroščev v njem.
(23)
Za zmanjšanje vpliva na netopirje se neposredno po izvedbi poseke gozda na območju namestijo netopirnice. Ko so znane površine izkrčenega gozda, izvajalec monitoringa predvidi lokacije za postavitev netopirnic. Postavi naj se približno pet netopirnic na posekan hektar gozda.
(24)
Ker so na širšem območju Glinščice in v bližini predvidene trase na območju Črnega Kala evidentirana gnezdišča velike uharice, se z izvajanjem gradbenih del na območju Črnega Kala prične po prvi polovici julija, na območju Glinščice pa se čas pričetka del prilagodi ugotovitvam strokovnjaka ornitologa glede na spremljanje stanja velike uharice.
(25)
Pri odrivih zemlje se humusna plast odgrne in odloži na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala, in se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje.
(26)
Zaradi varstva črtastega medvedka (Callimorpha quadripunctaria) se po izvajanju posegov na območjih, kjer je bil gozd izkrčen, zagotovi gozdni rob.
(27)
Z namenom zmanjšanja negativnih vplivov zaradi poseganja v habitat kraškega zmrzlikarja (Erannis ankeraria) je treba novo nastali gozdni rob ob novi dostopni cesti T-2b2 zasaditi s sadikami gradna (Quercus petraea) in puhastega hrasta (Quercus pubescens).
(28)
Z namenom zaščite kvalifikacijskih habitatnih tipov, habitatnih tipov z visoko naravovarstveno vrednostjo ter habitatov kvalifikacijskih in ogroženih vrst se za shranjevanje kakršnegakoli materiala, parkirišča in manipulativne površine, potrebne za obratovanje gradbišč, uporabi degradirana območja, ki bodo nastala zaradi gradnje desnega tira Divača-Koper oziroma druga degradirana območja znotraj območja državnega lokacijskega načrta.