Uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper

S krajinskim oblikovanjem se zagotovi skladno umestitev trase v prostor. Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve:

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev železniške proge s spremljajočimi objekti in s tem povezanimi ureditvami mora upoštevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje iz tega državnega lokacijskega načrta. Sestavni del projekta morata biti celovita in medsebojno usklajena načrta arhitekture in krajinske arhitekture, ki morata upoštevati usmeritve iz predhodnega in tega člena te uredbe. Sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za ureditev predvidenih posegov mora biti tudi celovit načrt krajinske arhitekture. Rešitve morajo zagotavljati čim večjo vpetost posega v prostor ter obnovo prvin kulturne in naravne krajine, ki bodo zaradi gradbenih del uničeni, zlasti na območjih kulturne dediščine.

Useke in visoke nasipe je treba intenzivno zatraviti, široke brežine predvsekov pa dodatno ozeleniti (popleti, zasaditi hitrorastoče nizke rastline).

V fazi pridobitve dovoljenja za graditev železniške proge je treba proučiti uporabo drugih zavarovanj pred erozijo (mreže itd.).

Oblikovanje reliefa

Po končani gradnji se zagotovita celovita sanacija in rekultivacija zemljišč na območjih opuščenih tirov in vseh opuščenih zemljišč.

Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Pred pričetkom del se ustrezno zaščiti gozdni rob, živice in posamezna drevesa na način, da se prepreči nepotrebne poškodbe. Krajinske ureditve obsegajo sanacijo prizadetih habitatov in nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povečanje členjenosti prostora. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem. Na območjih, kjer je treba posekati obstoječi gozd, se poseke omeji na čim ožji prostor in zasadi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije. Ob reguliranih vodotokih se zasadi vlagoljubna vegetacija z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov ter ekoloških značilnosti prostora. Na delih odseka, kjer trasa poteka preko kmetijskih površin, se prostor zatravi. Skupine dreves se predvidi ob pomembnejših objektih, ob nadvozih in priključkih, manjše skupine dreves pa na delu kmetijskih površin, kjer se pretežni del površin le zatravi. Uporabijo se predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, ki so značilne za območje, po katerem poteka trasa, z upoštevanjem vegetacijskih značilnosti in rastnih razmer posameznih mikrolokacij. Za travne površine na obtrasnem pasu se skladno z zasnovo posameznih predelov proge prostora uporabi semena avtohtonih traviščnih združb. Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih vrst ni dovoljeno. Uredi in intenzivno zatravi oziroma smiselno zasadi se nasipe in vkope, kjer je to tehnično izvedljivo. Z zasaditvijo se zakriva neželjene poglede oziroma se prostor odpira ali usmerja poglede, kjer se ti izkažejo za kvalitetne, predvsem v smeri območij ali objektov kulturne dediščine. Predvsem območja portalov predorov, platojev in dostopnih cest se oblikuje na način, da se ublaži učinke tehničnih značilnosti posegov in vidna izpostavljenost.

Oblikovanje regulacij vodotokov

Rekultivacije

Objekti, komunikacije in oprema

Urejanje trajnih deponij viškov materiala

Ureditev Glinščice