4092. Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Borovnica
Na podlagi 6. in 29. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10, 57/11 – v nadaljevanju: »ZGJS«), 5. in 33. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – EZ-UPB2, 70/08, 22/10 in 37/11 – v nadaljevanju: »Energetski zakon«) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08) je Občinski svet Občine Borovnica na 15. redni seji dne 20. 12. 2012 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Borovnica
Ta odlok ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba): dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja s toploto iz omrežja daljinskega ogrevanja (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja).
Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije za izvajanje lokalne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, v delu, v katerem so določeni predmet in pogoji opravljanja javne službe. Poglavitni pogoj za pridobitev koncesije je zagotovitev proizvodnje toplote na lesno biomaso ali druge obnovljive vire energije za daljinsko ogrevanje.
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost. Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
-
distribucija toplote: je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega tako dejavnosti dobave toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, kot tudi dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
-
distribucijsko omrežje je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta;
-
distributer toplote: je izvajalec dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote ali hladu kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
-
glavni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje več kot eno stavbo;
-
hišna postaja: je del toplotne postaje, namenjen prenosu toplote (izmenjevalnik) od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote;
-
interne toplotne naprave: so instalacije, ki zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode idr.;
-
merilna naprava je: merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote. Merilna naprava je del priključne postaje;
-
obračunska moč: je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca toplote, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje, določene s projektno dokumentacijo. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote;
-
odjemno mesto: je točka v toplotni postaji, kjer distributer toplote pod pogoji za dobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo;
-
odjemalec toplote: je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri distributer toplote na podlagi pisne pogodbe dobavlja toplo vodo, vročo vodo, paro ali hlad po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
-
priključna moč: je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca toplote, določena s projektno dokumentacijo, v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi na distribucijsko omrežje;
-
priključna postaja: je del toplotne postaje, kjer odjemalec toplote prevzame pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
-
priključni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje posamezno stavbo in poteka od priključnega odcepa na glavnem vodu do toplotne postaje;
-
razdelilnik stroškov dobavljene toplote: je pisni dogovor med odjemalci toplote, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev toplote. Odjemalci toplote z razdelilnikom določijo deleže stroškov za toploto, dobavljeno na skupno odjemno mesto, vsota deležev mora znašati 100 %;
-
toplotna postaja: je vezni člen med toplotnim omrežjem (vključno s priključnim vodom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca toplote. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave;
-
DOLB – daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso: za sistem ogrevanja se po tem odloku štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni proizvodnji in distribuciji toplotne energije, zlasti pa kotlovnica na lesno biomaso, toplovodno omrežje in toplotne postaje.
3. člen
(območje izvajanja javne službe)
Javna služba se izvaja na območju naselja Borovnica.
II. IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA
1. Opredelitev javne službe in izvajanje
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
-
zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo toplote,
-
obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
-
zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, za priključitev in dostop do omrežja,
-
zanesljivost oskrbe s toploto s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
-
nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
-
zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
-
napoved porabe toplote z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih,
-
vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih (energetsko knjigovodstvo),
-
druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti.
Izvajalec javne službe mora izvajati tudi vse druge naloge in dejavnosti, ki so z javno službo neločljivo povezane.
Kot vzdrževanje naprav, objektov in omrežja in drugih objektov se v smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z letnim programom javne službe.
Javna služba se v Občini Borovnica zagotavlja s podelitvijo koncesije.
Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
-
daje v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju,
-
določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasje k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov in Energetskim zakonom,
-
sprejema v soglasju s koncedentom tarifni sistem za toploto na distribucijskem omrežju,
-
izdaja sistemska obratovalna navodila,
-
izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja,
-
daje soglasje za priključitev na omrežje.
Sistemski operater ima poleg pooblastil iz prejšnjega odstavka tudi druga javna pooblastila, ki jih v času trajanja koncesije določa oziroma določi zakon. Stroške priprave in izdaje dokumentov iz tega člena nosi koncesionar.
3. Financiranje javne službe
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo lokalno gospodarsko javno službo, se financirajo iz cene za toplotno energijo, ki jo plačujejo uporabniki.
Pri oblikovanju cen daljinskega ogrevanja je potrebno upoštevati določbe Energetskega zakona in podzakonskih aktov, ki jih izda Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju: Agencija za energijo) ter predpisano metodologijo. Na ceno mora pridobiti soglasje pristojnega organa lokalne skupnosti, nato pa zavezanec zaprosi Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) za soglasje k prvič oblikovani izhodiščni ceni.
Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
4. Obveznosti sistemskega operaterja
Sistemski operater vsaki dve leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:
-
manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,
-
potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji.
10. člen
(sistemska obratovalna navodila)
Sistemski operater izda v roku 6 mesecev po podelitvi koncesije sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje toplotne energije (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja toplotne energije.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
-
tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s toplotno energijo,
-
način zagotavljanja sistemskih storitev,
-
postopke za obratovanje distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
-
tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
-
tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
Splošne pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 6 mesecih po podelitvi koncesije po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo in soglasje Občine Borovnica.
Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
Splošni pogoji morajo obsegati tudi: