Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo...

18. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Novo Zelandijo o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka ter o preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom, s protokolom (BNZODO)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Novo Zelandijo o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka ter o preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom, s protokolom (BNZODO)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Novo Zelandijo o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka ter o preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom, s protokolom (BNZODO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 8. julija 2025.

Št. 003-02-1/2025-191

Ljubljana, dne 16. julija 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN NOVO ZELANDIJO O ODPRAVI DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA TER O PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ IN IZOGIBANJA DAVKOM, S PROTOKOLOM (BNZODO)

1. člen

Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Novo Zelandijo o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka ter o preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom, s protokolom, podpisan v Wellingtonu 3. decembra 2024.

2. člen

Sporazum s protokolom se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:

SPORAZUM
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN NOVO ZELANDIJO O ODPRAVI DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA TER O PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ IN IZOGIBANJA DAVKOM

Republika Slovenija in Nova Zelandija sta se,

v želji, da še naprej razvijata gospodarske odnose in krepita sodelovanje pri davčnih zadevah,

z namenom, da skleneta sporazum o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka, ne da bi ustvarili možnosti za neobdavčitev ali zmanjšanje obdavčitve z davčnimi utajami ali izogibanjem davkom (vključno z izkoriščanjem ugodnejših mednarodnih sporazumov zaradi pridobitve ugodnosti, ki jih zagotavlja ta sporazum, za posredne koristi rezidentov tretjih držav),

sporazumeli:

1. člen

OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA SPORAZUM

1.

Ta sporazum se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene države pogodbenice ali obeh držav pogodbenic.

2.

Za namene tega sporazuma se dohodek, ki ga doseže subjekt ali dogovor ali je dosežen prek subjekta ali dogovora, ki se obravnava kot v celoti ali delno davčno transparenten po davčni zakonodaji ene ali druge države pogodbenice, šteje za dohodek rezidenta države pogodbenice, vendar le, če ta država za namene obdavčitve dohodek obravnava kot dohodek rezidenta te države.

2. člen

DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA SPORAZUM

1.

Ta sporazum se uporablja za davke od dohodka, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.

2.

Za davke od dohodka se štejejo vsi davki, uvedeni na celotni dohodek ali sestavine dohodka, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, in davki na zvišanje vrednosti kapitala.

3.

Obstoječi davki, za katere se uporablja ta sporazum, so zlasti:

(a)

na Novi Zelandiji:

davek od dohodka

(v nadaljnjem besedilu: novozelandski davek);

(b)

v Sloveniji:

(i)

davek od dohodkov pravnih oseb in

(ii)

dohodnina

(v nadaljnjem besedilu: slovenski davek).

4.

Sporazum se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po dnevu podpisa sporazuma uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh pomembnih spremembah njunih davčnih zakonodaj.

3. člen

OPREDELITEV TEMELJNIH IZRAZOV

1.

V tem sporazumu, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:

(a)

izraz »Nova Zelandija« pomeni ozemlje Nove Zelandije, vendar ne vključuje Tokelava; vključuje tudi vsa območja zunaj teritorialnega morja, ki so v skladu z novozelandsko zakonodajo in mednarodnim pravom opredeljena kot območja, na katerih lahko Nova Zelandija izvaja suverene pravice v zvezi z naravnimi viri;

(b)

izraz »Slovenija« pomeni Republiko Slovenijo, in kadar se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije ter tista morska območja, na katerih lahko Slovenija izvaja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;

(c)

izraza »država pogodbenica« in »druga država pogodbenica« pomenita Novo Zelandijo ali Slovenijo, kakor zahteva sobesedilo;

(d)

izraz »oseba« vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;

(e)

izraz »družba« pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;

(f)

izraz »podjetje« se uporablja za kakršno koli poslovanje;

(g)

izraza »podjetje države pogodbenice« in »podjetje druge države pogodbenice« pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, oziroma podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;

(h)

izraz »mednarodni promet« pomeni kakršen koli prevoz z ladjo ali zrakoplovom, razen če se z ladjo ali zrakoplovom opravljajo prevozi samo med kraji v državi pogodbenici in podjetje, ki opravlja prevoze z ladjo ali zrakoplovom, ni podjetje te države;

(i)

izraz »pristojni organ« pomeni:

(i)

na Novi Zelandiji: komisarja za javne prihodke (Commissioner of Inland Revenue) ali njegovega pooblaščenega predstavnika in

(ii)

v Sloveniji: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;

(j)

izraz »državljan« v zvezi z državo pogodbenico pomeni:

(i)

posameznika, ki ima državljanstvo te države pogodbenice, in

(ii)

pravno osebo, partnerstvo ali združenje, katerih status izhaja iz veljavne zakonodaje v tej državi pogodbenici;

(k)

izraz »poslovanje« vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti;

(l)

izraz »priznani pokojninski sklad« države pomeni subjekt ali dogovor, ki je vzpostavljen v tej državi in se po davčni zakonodaji te države obravnava kot ločena oseba ter:

(i)

je vzpostavljen in deluje izključno ali skoraj izključno zaradi upravljanja ali zagotavljanja pokojninskih prejemkov in dopolnilnih ali povezanih prejemkov posameznikom ter ga kot takega ureja ta država ali ena od njenih političnih enot ali lokalnih oblasti ali

(ii)

je vzpostavljen in deluje izključno ali skoraj izključno zaradi vlaganja sredstev v korist subjektov ali dogovorov iz točke (i).

Kadar bi se dogovor, vzpostavljen v državi pogodbenici, štel za priznani pokojninski sklad iz točke (i) ali (ii), če bi se po davčni zakonodaji te države obravnaval kot ločena oseba, se za namene tega sporazuma obravnava kot ločena oseba, ki se kot taka obravnava po davčni zakonodaji te države, vsa sredstva in dohodek, za katere se uporablja dogovor, pa se obravnavajo kot sredstva, ki jih ima ta ločena oseba in ne druga oseba, in kot dohodek, ki ga doseže ta ločena oseba in ne druga oseba.

2.

Kadar država pogodbenica uporabi sporazum, ima kateri koli izraz, ki v njem ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se sporazum uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.

4. člen

REZIDENT

1.

V tem sporazumu izraz »rezident države pogodbenice« pomeni osebo, ki mora po zakonodaji te države plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast ter priznani pokojninski sklad te države. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki mora plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi.

2.

Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:

(a)

posameznik se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima na voljo stalni dom; če mu je stalni dom na voljo v obeh državah, se posameznik šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske stike (središče življenjskih interesov);

(b)

če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima posameznik središče življenjskih interesov, ali če mu v nobeni od držav ni na voljo stalni dom, se posameznik šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

(c)

če ima posameznik običajno bivališče v obeh državah ali ga nima v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;

(d)

če je posameznik državljan obeh držav ali ni državljan nobene od njiju, si pristojna organa držav pogodbenic prizadevata rešiti vprašanje s skupnim dogovorom.

3.

Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, si pristojna organa držav pogodbenic prizadevata s skupnim dogovorom določiti državo pogodbenico, za katero se bo štelo, da je ta oseba njen rezident za namene sporazuma, ob upoštevanju njenega sedeža dejanske uprave, kraja ustanovitve ali drugačnega oblikovanja in katerih koli drugih ustreznih dejavnikov. Če takega dogovora ni, ta oseba ni upravičena do olajšav ali oprostitev davka po tem sporazumu, razen v obsegu in na način, o katerih se lahko dogovorita pristojna organa držav pogodbenic.

5. člen

STALNA POSLOVNA ENOTA

1.

V tem sporazumu izraz »stalna poslovna enota« pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.

2.

Izraz »stalna poslovna enota« vključuje zlasti:

(a)

sedež uprave;

(b)

podružnico;

(c)

pisarno;

(d)

tovarno;

(e)

delavnico in

(f)

rudnik, naftno ali plinsko vrtino, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.

3.

Izraz »stalna poslovna enota« vključuje tudi:

(a)

gradbišče ali projekt gradnje, namestitve ali montaže ali nadzorno dejavnost v zvezi s tem gradbiščem ali projektom gradnje, namestitve ali montaže, če traja več kot 12 mesecev;

(b)

storitve, vključno s svetovalnimi storitvami, ki jih podjetje opravlja z zaposlenimi ali drugim osebjem, ki ga podjetje najame v ta namen, vendar le, če tovrstne dejavnosti v državi pogodbenici potekajo v obdobju ali obdobjih, ki skupaj presegajo 183 dni v katerem koli 12-mesečnem obdobju, ki se začne ali konča v posameznem davčnem letu.

4.

Šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici in da posluje prek te stalne poslovne enote, če več kot 183 dni v katerem koli 12-mesečnem obdobju:

(a)

v tej državi opravlja dejavnosti, ki zajemajo raziskovanje ali izkoriščanje naravnih virov, ki so v tej državi, vključno z lesom na panju, ali so z njim povezane, ali

(b)

v tej državi upravlja pomembno opremo.

5.

Izključno zaradi ugotavljanja, ali je bilo obdobje iz tretjega in četrtega odstavka preseženo, se:

(a)

če podjetje države pogodbenice opravlja dejavnosti iz tretjega ali četrtega odstavka v drugi državi pogodbenici v obdobju, ki presega 30 dni, in se te dejavnosti opravljajo v obdobjih, ki ne presegajo obdobja, določenega v teh odstavkih, in

(b)

kadar eno podjetje ali več podjetij, ki so s prvim navedenim podjetjem tesno povezana, opravlja povezane dejavnosti v tej drugi državi pogodbenici v različnih obdobjih, pri čemer vsako od njih presega 30 dni,

ta različna obdobja prištejejo k obdobju, v katerem je prvo navedeno podjetje opravljalo dejavnosti iz tretjega ali četrtega odstavka.

6.

Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz »stalna poslovna enota« ne vključuje:

(a)

uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

(b)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;

(c)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;

(d)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;

(e)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje katere koli druge dejavnosti za podjetje;

(f)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, navedenih v pododstavkih (a) do (e),

če je taka dejavnost ali v primeru pododstavka (f) celotna dejavnost stalnega mesta poslovanja pripravljalna ali pomožna.

7.

Šesti odstavek ne velja za stalno mesto poslovanja, ki ga uporablja ali vzdržuje podjetje, če to podjetje ali tesno povezano podjetje opravlja poslovne dejavnosti na istem ali drugem mestu v isti državi pogodbenici in:

(a)

to mesto ali drugo mesto pomeni stalno poslovno enoto za podjetje ali tesno povezano podjetje v skladu z določbami tega člena ali

(b)

celotna dejavnost, ki je posledica kombinacije dejavnosti, ki jih opravljata ti dve podjetji na istem mestu ali isto podjetje ali tesno povezana podjetja na dveh mestih, ni pripravljalna ali pomožna,

pod pogojem, da so poslovne dejavnosti, ki jih opravljata ti dve podjetji na istem mestu ali isto podjetje ali tesno povezana podjetja na dveh mestih, dopolnilne funkcije, ki so del celovitega poslovanja.

8.

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka, vendar pa ob upoštevanju določb devetega odstavka, se, kadar oseba deluje v državi pogodbenici za podjetje in pri tem:

(a)

običajno sklepa pogodbe ali običajno odločilno prispeva k sklepanju pogodb, ki se sklepajo rutinsko, ne da bi jih podjetje bistveno spreminjalo, in so te pogodbe:

(i)

v imenu podjetja ali

(ii)

za prenos lastništva nad premoženjem ali za podelitev pravice do uporabe premoženja, ki ga ima to podjetje v lasti oziroma ga lahko uporablja, ali

(iii)

za storitve, ki jih to podjetje opravlja, ali

(b)

v državi pogodbenici za tesno povezano podjetje proizvaja ali predeluje dobrine ali blago, ki pripada temu podjetju,

za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi s katerimi koli dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če so dejavnosti te osebe omejene na tiste iz šestega odstavka, zaradi katerih se, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja (ki ni stalno mesto poslovanja, za katero bi se uporabljal sedmi odstavek), to stalno mesto poslovanja po določbah navedenega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto.

9.

Osmi odstavek se ne uporablja, če oseba, ki deluje v državi pogodbenici za podjetje druge države pogodbenice, posluje v prvi navedeni državi kot neodvisni zastopnik in deluje za podjetje v okviru tega običajnega poslovanja. Če oseba deluje izključno ali skoraj izključno za eno podjetje ali več podjetij, s katerimi je tesno povezana, pa ta oseba v zvezi s katerim koli takim podjetjem ne velja za neodvisnega zastopnika v smislu tega odstavka.

10.

Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, ali posluje v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače), še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.

11.

Za namene tega člena je oseba ali podjetje tesno povezano s podjetjem, če ima na podlagi vseh ustreznih dejstev in okoliščin eno nadzor nad drugim ali pa sta obe pod nadzorom istih oseb ali podjetij. V vsakem primeru se oseba ali podjetje šteje za tesno povezano s podjetjem, če ima eno neposredno ali posredno več kakor 50 odstotkov upravičenega deleža v drugem (ali v primeru družbe več kakor 50 odstotkov seštevka glasov in vrednosti delnic družbe ali upravičenega lastniškega deleža v družbi) ali če ima druga oseba ali podjetje neposredno ali posredno več kakor 50 odstotkov upravičenega deleža (ali v primeru družbe več kakor 50 odstotkov seštevka glasov in vrednosti delnic družbe ali upravičenega lastniškega deleža v družbi) v osebi in podjetju ali teh dveh podjetjih.

6. člen

DOHODEK IZ NEPREMIČNIN

1.

Dohodek rezidenta države pogodbenice iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva, gozdarstva ali ribištva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

2.

Izraz »nepremičnine« pomeni enako kakor po pravu države pogodbenice, v kateri so te nepremičnine. Izraz vedno vključuje vse naravne vire, premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporabljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah, pravice do raziskovanja ali izkoriščanja naravnih virov ali lesa na panju in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot nadomestilo za izkoriščanje ali v zvezi z njim oziroma pravico do raziskovanja ali izkoriščanja naravnih virov ali lesa na panju; ladje in zrakoplovi se ne štejejo za nepremičnine.

3.

Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.

4.

Določbe prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja.

7. člen

POSLOVNI DOBIČEK

1.

Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kakor je prej navedeno, se dobiček podjetja lahko obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kolikor se pripiše tej stalni poslovni enoti.

2.

Kadar podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se ob upoštevanju določb tretjega odstavka v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila samostojno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji ter popolnoma neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.

3.

Pri ugotavljanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške podjetja, ki so stroški, nastali za namene stalne poslovne enote (vključno s stroški poslovodenja in splošnega upravljanja) in ki bi se odšteli, če bi bila stalna poslovna enota neodvisni subjekt, ki bi te stroške plačal, ne glede na to, ali so nastali v državi pogodbenici, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.

4.

Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker nakupuje dobrine ali blago za podjetje.

5.

Za namene prejšnjih odstavkov se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, vsako leto ugotavlja po enaki metodi, razen če ni upravičenega in zadostnega razloga za nasprotno.

6.

Kadar:

(a)

ima rezident države pogodbenice v upravičeni lasti (kot neposredni upravičenec skrbniškega sklada ali po enem vmesnem skrbniškem skladu ali več vmesnih skrbniških skladih) delež poslovnih dobičkov podjetja, ki ga v drugi državi pogodbenici upravlja skrbnik skrbniškega sklada, ki ni skrbniški sklad, ki se za davčne namene obravnava kot družba, in

O predpisu

Področje

Eko-Lex področje

Citati

Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Novo Zelandijo o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka ter o preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom, s protokolom (BNZODO)

Časovnica