na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o načinu dodeljevanja finančnih spodbud ukrepom za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 113-3271/2023, stran 9521 DATUM OBJAVE: 10.11.2023
VELJAVNOST: od 25.11.2023 / UPORABA: od 25.11.2023
RS 113-3271/2023
3271. Uredba o načinu dodeljevanja finančnih spodbud ukrepom za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu
Na podlagi šestega odstavka 42. člena Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (Uradni list RS, št. 62/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o načinu dodeljevanja finančnih spodbud ukrepom za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu
o načinu dodeljevanja finančnih spodbud ukrepom za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta uredba določa pravila in način dodeljevanja finančnih spodbud (v nadaljnjem besedilu: spodbude), vrste upravičenih naložb in stroškov, pogoje in merila za izbor, vrste upravičencev, postopke evidentiranja, spremljanja in poročanja v zvezi z državnimi pomočmi in pomočmi de minimis ter drugimi spodbudami, ki nimajo elementov državnih pomoči ali pomoči de minimis.
(2)
Če določbe Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU) ter določbe Uredbe Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU) določajo drugače kot ta uredba, se neposredno uporabljajo določbe Uredbe 651/2014/EU in Uredbe 2023/2831/EU.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako kot izrazi, opredeljeni v Uredbi 651/2014/EU in Uredbi 2023/2831/EU ter predpisih, ki urejajo področje infrastrukture za alternativna goriva, javnih financ, državnih pomoči, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.
3. člen
(vrste ukrepov in spodbud)
(1)
Spodbude se lahko dodeljujejo za ukrepe, ki so naložbe v:
1.
nakup ali zakup vozil na alternativna goriva ali predelavo in naknadno opremljanje vozil, da lahko uporabljajo alternativna goriva in vključujejo:
-
cestna vozila kategorije M1, M2, M3, N1, N2, N3 ali L,
-
plovila za potniški in tovorni promet po celinskih vodah ali morju in obalnih vodah,
-
tirna vozila;
2.
izgradnjo, namestitev, nadgradnjo ali razširitve javno dostopne ali zasebne polnilne in oskrbovalne infrastrukture, ki oskrbuje vozila, mobilno terminalsko opremo ali mobilno opremo za zemeljsko oskrbo v zračnem ali pomorskem prometu z alternativnimi gorivi;
3.
nakup mobilne terminalske opreme in mobilne opreme za zemeljsko oskrbo v zračnem ali pomorskem prometu na alternativna goriva;
4.
vzpostavitev polnilne ali oskrbovalne infrastrukture, ki vključuje proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali obnovljivega vodika, vključno z enotami za shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov ali obnovljivega vodika na kraju samem, neposredno povezanih s polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo;
5.
študije in svetovalne storitve pri zamenjavi vozil, vzpostavitvi polnilne ali oskrbovalne infrastrukture ter vključitvi (integraciji) obnovljivih virov, ki vsebujejo analizo tehnične in ekonomske izvedljivosti projektov, določitev energetskih prihrankov, znižanje izpustov CO2 in onesnaževal zunanjega zraka ter povečanje deleža obnovljivih virov energije;
6.
pilotne in demonstracijske projekte uvajanja alternativnih goriv v prometu ter povezanih novih tehnologij, kot so vodikove tehnologije, raba obnovljivih in sintetičnih alternativnih goriv v prometu, izkoriščanje prekinljivih obnovljivih virov, daljinsko vodenje in večravenska vključitev polnilnih mest v elektroenergetski sistem, aktivni odjem električne energije in podobno;
7.
druge ukrepe, kot izhaja iz akcijskega načrta za alternativna goriva v prometu.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se skladno z namenom Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (Uradni list RS, št. 62/23; v nadaljnjem besedilu: zakon) za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zunanjega zraka iz prometa v sektorju težkih vozil za cestni promet, kjer so omejene možnosti uporabe alternativnih goriv, lahko sofinancirajo tudi naložbe v opremo in tehnologije za zmanjšanje porabe energije, kot so aerodinamični dodatki, optimizacija kotalnega upora pnevmatik, nabava lahke konstrukcije priklopnih tovornih vozil kategorije O in podobno, če se s tem izkaže prihranek energije in prek tega znižanje emisij CO2 za vsaj 2 % glede na stanje, če se investicija ne bi izvedla oziroma bi se izvedla na okoljsko manj učinkovit način.
(3)
Spodbude po tej uredbi se dodeljujejo kot državne pomoči, pomoči de minimis in druge spodbude, ki nimajo elementov državnih pomoči ali pomoči de minimis.
4. člen
(merila)
(1)
Pri dodeljevanju spodbud se pri oceni učinka shem državnih pomoči ali izboru posameznih projektov glede na vrsto ukrepov upoštevajo ustrezna merila, ki prispevajo k:
-
povečanju varstva okolja zaradi vplivov iz prometa,
-
stroškovni učinkovitosti dodeljenih spodbud,
-
izboljšanju pogojev za uporabo alternativnih goriv v prometu,
-
doseganju posebnih ciljev nacionalnega okvira politike za razvoj trga z alternativnimi gorivi v prometu ter vzpostavitev ustrezne infrastrukture za alternativna goriva v prometu (v nadaljnjem besedilu: nacionalni okvir politike),
-
še drugim splošnim in vsebinsko posebnim merilom.
(2)
Za povečanje varstva okolja zaradi vplivov iz prometa se pri ocenjevanju učinka shem državnih pomoči ali ocenjevanju posameznih projektov smiselno glede na vrsto alternativnega goriva upoštevajo naslednja merila:
1.
pri naložbah v vozila, mobilno terminalsko opremo in mobilno opremo za zemeljsko oskrbo v zračnem ali pomorskem prometu na alternativna goriva:
a)
količina prihranjene energije,
b)
količina zmanjšanja izpustov CO2,
c)
količina zmanjšanja onesnaževal zunanjega zraka predvsem emisij NOx ter delcev PM2.5;
2.
pri naložbah v polnilno in oskrbovalno infrastrukturo za alternativna goriva:
a)
količina energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ki se uporabi za polnjenje ali oskrbovanje vozil na tej polnilni oziroma oskrbovalni infrastrukturi;
b)
za boljšo izkoriščenost vzpostavljenega elektroenergetskega omrežja oziroma izboljšanje delovanja elektroenergetskega sistema pri uporabi polnilnih mest se upoštevajo merila, ki prispevajo k učinkoviti rabi električne energije in izkoriščanju energije iz obnovljivih virov za polnjenje električnih vozil in vključujejo predvsem:
-
pripravljenost prijavitelja na dejavno sodelovanje v pilotnih projektih vodenega odjema, dvosmernega polnjenja, vključenosti v trg aktivnega odjema in podobno,
-
oddaljenost lokacije polnilnega mesta od električnega omrežja oziroma transformatorske postaje z razpoložljivo priključno kapaciteto,
-
pri polnilnih parkih skupne izhodne moči do 3 MW zagotovitev načinov delovanja, ki ne obremenjujejo omrežja ob koničnih odjemih,
-
druga merila, ki prispevajo k učinkovitejšemu delovanju elektroenergetskega sistema in vključitvi obnovljivih virov energije;
c)
umestitev na degradirano območje (opuščena oziroma razvrednotena območja) ali drugo območje z ustrezno namensko rabo prostora, določeno v izvedbenih prostorskih aktih;
č)
izkoriščenost druge podporne infrastrukture na način, da se zmanjšajo posegi v okolje in prostor (snovna učinkovitost).
(3)
Metodologijo za izračun okoljskih učinkov, kot izhaja iz 1. točke ter točke a) 2. točke prejšnjega odstavka, pripravi ministrstvo, pristojno za okolje podnebje in energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Pri pripravi metodologije za oceno učinkov shem državnih pomoči ali ocenjevanju posameznih projektov se smiselno upoštevajo metode za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja izpustov CO2, kot izhaja iz Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21).
(4)
Merilo stroškovne učinkovitosti se uporabi pri oceni učinka sheme državnih pomoči ali pri ocenjevanju posameznega projekta ter pomeni razmerje med višino spodbude v eurih in okoljsko koristjo naložbe v ustrezni enoti, kot izhaja iz 1. točke ter točke a) 2. točke drugega odstavka tega člena.
(5)
Za izboljšanje pogojev za uporabo alternativnih goriv v prometu se upoštevajo merila, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo končnih uporabnikov javno dostopne polnilne ali oskrbovalne infrastrukture in vključujejo predvsem:
-
oddaljenost polnilnih oziroma oskrbovalnih mest od interesnih točk, kot so javne ceste, postajališča javnega prometa, veliki generatorji prometa, strnjena naselja večstanovanjskih stavb in podobno,
-
spletno dostopnost podatkov o polnilnih mestih ter druge inovativne funkcionalnosti za uporabnike, kot je na primer možnost rezervacije polnilnega mesta,
-
zaščita pred vremenskimi neprijetnostmi in varnost uporabnikov, kot so na primer osvetljenost lokacije, nadstrešnice, drevesa,
-
bližina trgovsko-gostinskih objektov in možnost uporabe sanitarij,
-
strnjenost večjega števila polnilnih ali oskrbovalnih mest na posamezni lokaciji ali prisotnost več ponudnikov storitev polnjenja oziroma oskrbovanja na lokaciji.
(6)
Za doseganje posebnih ciljev nacionalnega okvira politike se pri oceni učinka sheme državne pomoči ali pri oceni posameznih projektov upoštevajo nadaljnja merila:
-
povečanje števila oziroma deleža vozil na alternativna goriva glede na izhodiščno stanje ali število zamenjanih starejših cestnih vozil emisijskih razredov do EURO 3 oziroma EURO III ali višje z vozili na alternativna goriva,
-
povečanje števila polnilnih in oskrbovalnih mest ali povečanje skupne izhodne moči polnilnih mest ali skupne zmogljivosti oskrbovalne infrastrukture glede na izhodiščno stanje,
-
prispevek k skladnemu in uravnoteženemu razvoju mreže javno dostopne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, kot je vzpostavitev polnilnih in oskrbovalnih mest na lokacijah, kjer je njihova pokritost slabša ali jih sploh ni,
-
celovitost projektov, kar pomeni zagotovitev energije oziroma goriv iz obnovljivih virov, vozil na alternativna goriva in ustrezne polnilne ali oskrbovalne infrastrukture.
(7)
Za uporabo merila iz tretje alineje prejšnjega odstavka ministrstvo pripravi analizo stanja pokritosti države s polnilnimi mesti ter zadostne izhodne moči in skrbi za uravnotežen razvoj mreže polnilne infrastrukture glede na cilje, kot izhajajo iz nacionalnega okvira politike.
(8)
Pri oceni projektov se lahko upoštevajo tudi splošna merila, kot so zrelost projekta za izvedbo in kakovost pripravljenega projekta, ter še druga posebna merila, ki prispevajo k uresničevanju ciljev nacionalnega okvira politike.
5. člen
(pristojnosti in način dodeljevanja spodbud)
(1)
Spodbude dodeljujeta ministrstvo in Center za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu (v nadaljnjem besedilu: center) v skladu s 37. do 40. členom zakona.
(2)
Ministrstvo dodeljuje spodbude na podlagi javnega razpisa, javnega poziva ali neposredne potrditve po postopkih, kot jih določajo predpisi, ki urejajo javne finance.
(3)
Center dodeljuje spodbude na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva po postopkih, kot jih določajo predpisi, ki urejajo javne finance ter interna pravila centra v skladu s točko c) tretjega odstavka 37. člena zakona.
(4)
Za projekte, sofinancirane iz sredstev evropske kohezijske politike ali drugih decentraliziranih evropskih skladov ter sklada mehanizma za okrevanje in odpornost, se poleg postopkov, kot jih določajo predpisi, ki urejajo javne finance, upoštevajo še pravila in predpisi, ki veljajo za izvajanje teh skladov in programov.
(5)
Pri dodelitvi državne pomoči dajalec pomoči upošteva Uredbo 651/2014/EU.
(6)
Pri dodelitvi pomoči de minimis dajalec pomoči upošteva Uredbo 2023/2831/EU.
6. člen
(upravičenci)
(1)
Do državnih pomoči za ukrepe, kot izhajajo iz 8. in 11. člena te uredbe, so upravičene fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki ter pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki izvajajo gospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: podjetje), razen podjetij, ki so dejavna v sektorjih, kot izhajajo iz prvega odstavka 17. člena te uredbe.
(2)
Do pomoči de minimis za ukrepe, kot izhajajo iz 24. člena te uredbe, so upravičena podjetja iz prejšnjega odstavka, razen podjetij, dejavnih v sektorjih, kot izhaja iz prvega odstavka 22. člena te uredbe.
(3)
Do spodbud, ki ne pomenijo državnih pomoči ali pomoči de minimis, za ukrepe, kot izhajajo iz 37. člena te uredbe, so upravičene fizične in pravne osebe, ki ne izvajajo gospodarske dejavnosti.
(4)
Kot gospodarska dejavnost se šteje vsaka dejavnost, ki ponuja blago in storitve na trgu. Oseba, ki opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti, se obravnava kot podjetje le v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi.
(5)
Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena so fizične osebe upravičene do spodbud za nakup cestnih vozil na alternativna goriva in spodbud za polnilno infrastrukturo za domače polnjenje do največ 22 kW izhodne moči.
II. DRŽAVNE POMOČI
7. člen
(vrste državnih pomoči)
(1)
Po tej uredbi se dodeljujejo:
-
horizontalne državne pomoči za varstvo okolja, kot izhaja iz 36a, 36b, 38. in 49. člena ter za pomorska pristanišča, kot izhaja iz 56b člena ter splošnih določb Uredbe 651/2014/EU,
-
sektorske državne pomoči za naložbe v tirna vozila na alternativna goriva in ustrezno infrastrukturo za alternativna goriva v skladu s Smernicami Skupnosti o državnih pomočeh za prevoznike v železniškem prometu (UL C št. 184 z dne 22. 7. 2008, str. 13) in državne pomoči, ki presegajo prag dodelitve pomoči iz 9. in 12. člena te uredbe v skladu s Smernicami o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 (UL C št. 80 z dne 18. 2. 2022, str. 1) ter jih je skladno s tretjim odstavkom 108. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije treba priglasiti Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
(2)
Državne pomoči se dodeljujejo kot pomoči po shemi državne pomoči, individualne državne pomoči na podlagi sheme ali individualne državne pomoči.
8. člen
(državne pomoči za varstvo okolja zaradi vplivov iz prometa)
(1)
Državna pomoč se dodeljuje ukrepom za varstvo okolja zaradi vplivov iz prometa, s katerimi se preprečijo negativne posledice na okolje zaradi emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zunanjega zraka iz prometa, ter ukrepom, ki zmanjšajo tveganje za nastanek take škode na način, ki vodi k učinkovitejši rabi naravnih virov, vključno z ukrepi varčevanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije.
(2)
Državna pomoč za varstvo okolja zaradi vplivov iz prometa se dodeljuje za:
-
naložbe v polnilno in oskrbovalno infrastrukturo, ki oskrbuje vozila, mobilno terminalsko opremo ali mobilno opremo za zemeljsko oskrbo z električno energijo ali vodikom, v skladu s prvim in drugim odstavkom 36a člena Uredbe 651/2014/EU,
-
nakup ali zakup čistih ali brezemisijskih vozil za cestni in železniški promet, promet po celinskih plovnih poteh in pomorski promet ter za naknadno opremljanje vozil, razen letal, da ustrezajo zahtevam čistih ali brezemisijskih vozil v skladu s prvim in drugim odstavkom 36b člena Uredbe 651/2014/EU,
-
naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost težkih motornih ali priklopnih vozil za cestni promet v skladu s prvim in drugim odstavkom 38. člena Uredbe 651/2014/EU,
-
izdelavo študij in svetovalne storitve, vključno z energetskimi pregledi, v skladu s prvim odstavkom 49. člena Uredbe 651/2014/EU, ki so neposredno povezane z naložbami, kot izhaja iz tega odstavka.
(3)
Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka se državna pomoč za študije in svetovalne storitve po tej uredbi ne dodeljuje za energetske preglede, razen kadar ti pregledi presegajo obveze iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo komisije (EU) 2023/807 z dne 15. decembra 2022 o spremembi faktorja primarne energije za električno energijo pri uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 101 z dne 14. 4. 2023, str. 16).
9. člen
(prag in intenzivnost dodelitve državne pomoči za varstvo okolja zaradi vplivov iz prometa)
(1)
Državna pomoč za varstvo okolja zaradi vplivov iz prometa se dodeli do zneska največ 30 milijonov eurov na upravičenca in na naložbo.
(2)
Intenzivnost državne pomoči za naložbe v polnilno infrastrukturo in oskrbovalno infrastrukturo za vodik, kot izhaja iz prve alineje prvega odstavka 10. člena te uredbe, ki se dodeli v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril, lahko doseže do 100 % upravičenih stroškov.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek se državna pomoč lahko dodeli brez konkurenčnega postopka. V tem primeru intenzivnost državne pomoči ne presega:
-
35 % upravičenih stroškov za velika podjetja za naložbe na območju »a« ter 25 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c«, kot so določena v Uredbi o karti regionalne pomoči za obdobje 2022–2027 (Uradni list RS, št. 15/22 in 44/23),
-
55 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »a« ter 45 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c« za srednje velika podjetja,
-
65 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »a« ter 55 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c« za mikro- in mala podjetja.
(4)
Državna pomoč iz drugega in tretjega odstavka tega člena, dodeljena kateremu koli upravičencu, ne presega 40 % celotnega proračuna zadevne sheme, pri čemer pa celotna shema državne pomoči v povprečju na leto ne presega 300 milijonov eurov.
(5)
Intenzivnost državne pomoči za nakup ali zakup čistih ali brezemisijskih vozil ali njihovo predelavo, da ustrezajo zahtevam čistih ali brezemisijskih vozil, kot izhaja iz druge alineje prvega odstavka 10. člena te uredbe, ki se dodeli v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril, lahko doseže:
-
100 % upravičenih stroškov naložbe za nakup ali zakup brezemisijskih vozil ali njihovo predelavo, da ustrezajo zahtevam za brezemisijska vozila,
-
80 % upravičenih stroškov naložbe za nakup ali zakup čistih vozil ali njihovo predelavo, da ustrezajo zahtevam čistih vozil.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek se državna pomoč lahko dodeli brez konkurenčnega postopka, če se državna pomoč dodeljuje v okviru sheme ali kadar se dodeljuje za nakup čistih in brezemisijskih vozil za izvajanje javnega potniškega prometa izvajalcem javnega potniškega prometa, izbranim na podlagi konkurenčnega postopka ob upoštevanju pogojev, kot izhaja iz sedmega odstavka 36b člena Uredbe 651/2014/EU. V tem primeru intenzivnost pomoči ne presega:
-
40 % upravičenih stroškov za čista vozila in 50 % upravičenih stroškov za brezemisijska vozila za podjetja, ki opravljajo dejavnosti javnega potniškega prometa,
-
20 % upravičenih stroškov za čista vozila in 30 % upravičenih stroškov za brezemisijska vozila za velika podjetja,
-
40 % upravičenih stroškov za čista vozila in 50 % upravičenih stroškov za brezemisijska vozila za srednje velika podjetja,
-
50 % upravičenih stroškov za čista vozila in 60 % upravičenih stroškov za brezemisijska vozila za mikro- in mala podjetja.
(7)
Intenzivnost pomoči za naložbe v energetsko učinkovitost v prometu, kot izhaja iz tretje alineje prvega odstavka 10. člena te uredbe, ne presega:
-
45 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »a« ter 35 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c« za velika podjetja,
-
55 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »a« ter 45 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c« za srednja podjetja,
-
65 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »a« ter 55 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c« za mikro- in mala podjetja.