4. člen
(merila)
(1)
Pri dodeljevanju spodbud se pri oceni učinka shem državnih pomoči ali izboru posameznih projektov glede na vrsto ukrepov upoštevajo ustrezna merila, ki prispevajo k:
-
povečanju varstva okolja zaradi vplivov iz prometa,
-
stroškovni učinkovitosti dodeljenih spodbud,
-
izboljšanju pogojev za uporabo alternativnih goriv v prometu,
-
doseganju posebnih ciljev nacionalnega okvira politike za razvoj trga z alternativnimi gorivi v prometu ter vzpostavitev ustrezne infrastrukture za alternativna goriva v prometu (v nadaljnjem besedilu: nacionalni okvir politike),
-
še drugim splošnim in vsebinsko posebnim merilom.
(2)
Za povečanje varstva okolja zaradi vplivov iz prometa se pri ocenjevanju učinka shem državnih pomoči ali ocenjevanju posameznih projektov smiselno glede na vrsto alternativnega goriva upoštevajo naslednja merila:
1.
pri naložbah v vozila, mobilno terminalsko opremo in mobilno opremo za zemeljsko oskrbo v zračnem ali pomorskem prometu na alternativna goriva:
a)
količina prihranjene energije,
b)
količina zmanjšanja izpustov CO2,
c)
količina zmanjšanja onesnaževal zunanjega zraka predvsem emisij NOx ter delcev PM2.5;
2.
pri naložbah v polnilno in oskrbovalno infrastrukturo za alternativna goriva:
a)
količina energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ki se uporabi za polnjenje ali oskrbovanje vozil na tej polnilni oziroma oskrbovalni infrastrukturi;
b)
za boljšo izkoriščenost vzpostavljenega elektroenergetskega omrežja oziroma izboljšanje delovanja elektroenergetskega sistema pri uporabi polnilnih mest se upoštevajo merila, ki prispevajo k učinkoviti rabi električne energije in izkoriščanju energije iz obnovljivih virov za polnjenje električnih vozil in vključujejo predvsem:
-
pripravljenost prijavitelja na dejavno sodelovanje v pilotnih projektih vodenega odjema, dvosmernega polnjenja, vključenosti v trg aktivnega odjema in podobno,
-
oddaljenost lokacije polnilnega mesta od električnega omrežja oziroma transformatorske postaje z razpoložljivo priključno kapaciteto,
-
pri polnilnih parkih skupne izhodne moči do 3 MW zagotovitev načinov delovanja, ki ne obremenjujejo omrežja ob koničnih odjemih,
-
druga merila, ki prispevajo k učinkovitejšemu delovanju elektroenergetskega sistema in vključitvi obnovljivih virov energije;
c)
umestitev na degradirano območje (opuščena oziroma razvrednotena območja) ali drugo območje z ustrezno namensko rabo prostora, določeno v izvedbenih prostorskih aktih;
č)
izkoriščenost druge podporne infrastrukture na način, da se zmanjšajo posegi v okolje in prostor (snovna učinkovitost).
(3)
Metodologijo za izračun okoljskih učinkov, kot izhaja iz 1. točke ter točke a) 2. točke prejšnjega odstavka, pripravi ministrstvo, pristojno za okolje podnebje in energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Pri pripravi metodologije za oceno učinkov shem državnih pomoči ali ocenjevanju posameznih projektov se smiselno upoštevajo metode za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja izpustov CO2, kot izhaja iz Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21).
(4)
Merilo stroškovne učinkovitosti se uporabi pri oceni učinka sheme državnih pomoči ali pri ocenjevanju posameznega projekta ter pomeni razmerje med višino spodbude v eurih in okoljsko koristjo naložbe v ustrezni enoti, kot izhaja iz 1. točke ter točke a) 2. točke drugega odstavka tega člena.
(5)
Za izboljšanje pogojev za uporabo alternativnih goriv v prometu se upoštevajo merila, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo končnih uporabnikov javno dostopne polnilne ali oskrbovalne infrastrukture in vključujejo predvsem:
-
oddaljenost polnilnih oziroma oskrbovalnih mest od interesnih točk, kot so javne ceste, postajališča javnega prometa, veliki generatorji prometa, strnjena naselja večstanovanjskih stavb in podobno,
-
spletno dostopnost podatkov o polnilnih mestih ter druge inovativne funkcionalnosti za uporabnike, kot je na primer možnost rezervacije polnilnega mesta,
-
zaščita pred vremenskimi neprijetnostmi in varnost uporabnikov, kot so na primer osvetljenost lokacije, nadstrešnice, drevesa,
-
bližina trgovsko-gostinskih objektov in možnost uporabe sanitarij,
-
strnjenost večjega števila polnilnih ali oskrbovalnih mest na posamezni lokaciji ali prisotnost več ponudnikov storitev polnjenja oziroma oskrbovanja na lokaciji.
(6)
Za doseganje posebnih ciljev nacionalnega okvira politike se pri oceni učinka sheme državne pomoči ali pri oceni posameznih projektov upoštevajo nadaljnja merila:
-
povečanje števila oziroma deleža vozil na alternativna goriva glede na izhodiščno stanje ali število zamenjanih starejših cestnih vozil emisijskih razredov do EURO 3 oziroma EURO III ali višje z vozili na alternativna goriva,
-
povečanje števila polnilnih in oskrbovalnih mest ali povečanje skupne izhodne moči polnilnih mest ali skupne zmogljivosti oskrbovalne infrastrukture glede na izhodiščno stanje,
-
prispevek k skladnemu in uravnoteženemu razvoju mreže javno dostopne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, kot je vzpostavitev polnilnih in oskrbovalnih mest na lokacijah, kjer je njihova pokritost slabša ali jih sploh ni,
-
celovitost projektov, kar pomeni zagotovitev energije oziroma goriv iz obnovljivih virov, vozil na alternativna goriva in ustrezne polnilne ali oskrbovalne infrastrukture.
(7)
Za uporabo merila iz tretje alineje prejšnjega odstavka ministrstvo pripravi analizo stanja pokritosti države s polnilnimi mesti ter zadostne izhodne moči in skrbi za uravnotežen razvoj mreže polnilne infrastrukture glede na cilje, kot izhajajo iz nacionalnega okvira politike.
(8)
Pri oceni projektov se lahko upoštevajo tudi splošna merila, kot so zrelost projekta za izvedbo in kakovost pripravljenega projekta, ter še druga posebna merila, ki prispevajo k uresničevanju ciljev nacionalnega okvira politike.