3231. Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Krško
Na podlagi 149. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US RS, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US RS, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS in 76/08), 3., 7. in 35. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, 17/08 (21/08 – popr.) in 76/08 – ZIKS-1C), pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 33/07 – ZPNačrt in 41/08) ter 16. in 79. člena statuta občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet občine Krško, na svoji 33. seji, dne 10. 9. 2009, sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v občini Krško
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Krško (v nadaljevanju: občina).
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo, ki obsega:
1.
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.
vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3.
pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
4.
pravice in obveznosti uporabnikov,
5.
vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6.
oblikovanje tarif za storitev javne službe,
7.
vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
8.
nadzor nad izvajanjem javne službe,
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo veljavni predpisi.
4. člen
(uporaba storitev javne službe)
(1)
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2)
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
1.
iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
2.
je namen rabe vode proizvodnja pijač,
3.
se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
4.
se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
5.
se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3)
Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
(1)
Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
1.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe in je v lasti Občine Krško.
2.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
3.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. Za sekundarni vodovod po tem odloku se šteje vse vodovodno omrežje v javni lasti, kljub temu da je mogoče to omrežje šteti za vodovodni priključek po veljavnih predpisih. V sekundarni vodovod so vključeni tudi zunanji hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
4.
Vodovodni priključek oziroma priključek stavbe je del javnega vodovoda, ki je sestavljen iz:
-
priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
-
dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, v kolikor je vodomerno mesto zunanji jašek, sicer pa do prve zunanje stene objekta,
-
ventila pred obračunskim vodomerom,
-
čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa,
-
obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
5.
Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika, je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
6.
Meja med vodovodnim priključkom in sekundarnim vodom se za novogradnje določi glede na morebitni javni interes, v projektnih pogojih oziroma soglasju.
7.
Vodomerno mesto je zunanji jašek v lasti uporabnika, v katerem je vodomer, ter mora imeti toplotno zaščito pred zmrzovanjem in urejen odtok vode. Vodomerno mesto mora biti zgrajeno na najkrajši možni razdalji od sekundarnega omrežja. V kolikor to ni mogoče, izvajalec določi način in mesto izvedbe vodomernega mesta.
8.
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: Izvajalec) je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javnih služb na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi izvajanja storitve javne službe.
9.
Upravljavec vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom, oziroma v primeru da upravljavec ni določen, se za upravljavca štejejo vsi lastniki vodovoda.
10.
Obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja.
11.
Predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke.
12.
Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba ki je priključena na javni vodovod.
(2)
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
6. člen
(strokovno-tehnične naloge javne službe)
(1)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki s koncesijskim razmerjem niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2)
Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina prenaša na izvajalca javne službe so:
-
zagotavljanje strokovnih, tehničnih in organizacijskih podlag in predlogov v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo: gradnje novih vodnih virov, povečanja zmogljivosti črpanja obstoječih virov pitne vode, rezervnih zmogljivosti vodovoda, varnega obratovanja vodovoda ter gradnje in vzdrževanja objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
-
zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
-
zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in usklajevanje prednostnih rab vode iz vodovoda;
-
zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
-
pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe.
(3)
Občinska uprava izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
7. člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1)
Oskrba z vodo na območju občine Krško se zagotavlja:
1.
s storitvami javne službe,
2.
kot lastna oskrba prebivalcev.
(2)
Izvajalec javne službe je oseba zasebnega prava, ki se ji podeli koncesijo in sicer v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
8. člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
(1)
Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.
(2)
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, ki so opremljeni z javnim vodovodom v lasti občine Krško.
9. člen
(prepoved lastne oskrbe z vodo)
(1)
Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
(2)
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu se ne sme uporabljati za lastno oskrbo s pitno vodo.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
(1)
Javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve:
1.
oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2.
pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3.
vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
4.
nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5.
vzdrževanje vodovodnih priključkov (priključkov stavb);
6.
vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7.
izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8.
monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
9.
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10.
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11.
izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
12.
občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
13.
občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
14.
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15.
redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
16.
vodenje katastra javnega vodovoda;
17.
posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
18.
vodenje evidenc v skladu s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo.
(2)
S storitvami iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavlja oskrba z zdravstveno ustrezno vodo.
(3)
V okviru storitev javne službe izvajalec javne službe organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo iz 22. člena tega odloka.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO
11. člen
(splošni pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo)
Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:
1.
javni vodovod in priključitev na javni vodovod;
2.
izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe;
3.
javna pooblastila izvajalcu javne službe.
Priključitev na javni vodovod
12. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na vodovodno omrežje.
(2)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-
oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
-
je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
13. člen
(prepoved priključitve stavb na javni vodovod)
(1)
Na predvidenem poselitvenem območju izvajalec javne službe ne sme priključiti objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(2)
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
(1)
Vodovodni priključek na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom vključno z napravo za merjenje porabljene pitne vode (obračunski vodomer) pri porabniku pitne vode.
(2)
Vodovodni priključek se izvede za vsako odjemno mesto posebej. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno tudi več porabnikov pitne vode.
(3)
Če pa je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se vodovodni priključek na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(4)
Izvajalec mora uporabniku iz 12. člena tega odloka namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve je določen s projektom priključka skladno z veljavnimi predpisi.
(5)
Izvajalec javne službe ob priključitvi objektov na obstoječe ali novozgrajeno javno vodovodno omrežje lahko zaračuna samo dejanske stroške priključitve na vodovodno omrežje, vključno s stroškom vodovodnega priključka, v skladu s tarifo in cenikom za storitve priključitve na vodovodno omrežje.
15. člen
(uporaba vodovodnega priključka)
(1)
Uporabnik brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom.
(2)
Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu javne službe.
(3)
Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja izvajalec javne službe ali po njegovem pooblastilu za to usposobljena oseba.
(4)
Izvajalec javne službe izvaja redno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
(5)
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
16. člen
(vzdrževanje vodovodnega priključka)
(1)
Vodovodni priključek se mora obnoviti:
-
če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;
-
če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
-
če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
