34. člen
(kmetijstvo)
(1)
Na površinah ravnine Vipavske doline se površine prvenstveno namenjajo poljedelstvu. Višinsko razgibani svet doline in spodnji deli obronkov Vipavskih gričev se namenjajo vinogradom in sadovnjakom ter pridelavi oljk. Višinski svet planote Nanos se uporablja kot pašnik za drobnico in govedorejo ter za ekološko poljedelstvo.
(2)
Stanovanjske objekte se umešča v prostor tako, da ne predstavljajo omejitve za kmetijsko proizvodnjo.
(3)
Objekti, ki jih je dovoljeno načrtovati na kmetijskih zemljiščih, se umeščajo v prostor na podlagi skrbnega upoštevanja ohranjanja kulturne in naravne krajine. Takšni objekti se ne gradijo v zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju države, ohranjajo v ugodnem stanju.
(4)
Umeščanje rastlinjakov v prostor mora upoštevati krajinske danosti zlasti glede vizualne izpostavljenosti. Gradnja objektov ob/v rastlinjakih za drugo namensko rabo ni dopustna (stanovanja, poslovni prostori …).
(5)
Razvoj kmetijstva in spodbujanje kmetijske dejavnosti mora potekati ob upoštevanju varstva okolja in narave, virov pitne vode, ohranjanja ambientov okolice kulturne dediščine. Kmetijstvo se usmerja v pridelavo poljščin v skladu z aktualnimi tržnimi zahtevami in zahtevami sonaravnega kmetijstva.
(6)
Ekološko kmetovanje se razvija tudi na kmetijskih površinah, ki ne dopuščajo intenzivne kmetijske pridelave ter zlasti na območjih kjer to omogočajo naravne danosti – kmetijske površine ločene od večjih kmetijskih aglomeracij.
(7)
Namen spodbujanja kmetijstva je ohranjanje podeželske naselitve, razvoja kmetijstva kot gospodarske panoge in zagotavljanje dohodkov kmečkemu prebivalstvu.
(8)
Spodbujajo se dopolnilne dejavnosti, ki pomenijo dodajanje vrednosti kmetijskim pridelkom.
(9)
Poseben poudarek se posveti turizmu na kmetijah in podeželju, čemur je potrebno prilagajati kmetijsko dejavnost na okoliških površinah. Izgradnja turistične infrastrukture se praviloma usmerja na robove vasi oziroma na nova stavbna zemljišča. Zasnova objektov turistične infrastrukture mora temeljiti na urbanističnih in arhitekturnih tipologijah lokalnega prostora.
(10)
Dopustna je selitev kmetij iz območja strnjenih vasi kadar gre za intenzivno kmetijsko dejavnost, ki presega prostorske omejitve vasi. Nove lokacije samostojnih kmetij so krajinsko pogojene, vendar imajo prednost pred drugimi rabami.
(11)
Usmeritve so prikazane v risbi 5 grafičnih prikazov strateškega dela (Usmeritve za razvoj krajine).