Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vipava

238. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vipava

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) ter 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11) je Občinski svet Občine Vipava na 24. redni seji dne 21. 11. 2013 sprejel

O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vipava

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

(1)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Vipava (v nadaljnjem besedilu: OPN Vipava).

(2)

OPN Vipava velja za celotno ozemlje Občine Vipava.

(3)

OPN Vipava vsebuje strateški in izvedbeni del.

(4)

Strateški del OPN Vipava določa:

-

izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

-

zasnovo prostorskega razvoja občine,

-

zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,

-

okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

-

okvirna območja razpršene poselitve,

-

usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,

-

usmeritve za razvoj v krajini,

-

usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

-

usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(5)

Izvedbeni del OPN Vipava določa:

-

enote urejanja prostora,

-

namensko rabo prostora,

-

prostorsko izvedbene pogoje in

-

usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.

avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza;

2.

bruto tlorisna površina je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, vključno s površinami konstrukcije, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v poglavju 5.1.3.1 navedenega standarda, pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 1,60 m;

3.

cestišče je del ceste namenjen gibanju cestnih motornih vozil;

4.

etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo šteje tudi pritličje, izkoriščeno podstrešje in mansarda;

5.

etažnost je navedba katere etaže sestavljajo stavbo;

6.

frčada je dvignjeni del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora;

7.

gabarit stavbe pomeni višino in tloris stavbe na terenu; višinski gabarit stavbe pomeni višino stavbe nad terenom; tlorisni gabarit stavbe pomeni površino prve etaže stavbe na terenu;

8.

gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom Občine Vipava; ter tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi; gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo;

9.

javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur;

10.

javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih; javne ceste so državne in občinske ceste;

11.

klet je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol;

12.

kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka najvišje etaže do točke loma vertikale v poševni del spodnjega zaključnega sloja strešne konstrukcije;

13.

mansarda je uporabni del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim stropom nadstropja in neposredno pod poševno streho;

14.

nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta, ki ima enake ali manjše gabarite ter enako namembnost, kot jih ima obstoječi objekt na tej lokaciji, ki je predmet odstranitve ob dovolitvi nadomestne gradnje;

15.

nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor;

16.

nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta;

17.

objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno; glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoječe table oziroma stenske table, svetlobne vitrine, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti, platna na slepih fasadah stavb ali na gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb in podobno; kadar so objekti za oglaševanje nameščeni na fasadah stavb, se obravnavajo kot panoji po predpisih, ki razvrščajo objekte glede na zahtevnost;

18.

obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija;

19.

odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke); urejajo se na terenu, izjemoma tudi kot odprte ozelenjene terase na objektu;

20.

okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki;

21.

otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo; otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja;

22.

ozelenjena streha je streha, ki jo pokriva zemljina oziroma ustrezen substrat z vegetacijskim slojem intenzivne ali ekstenzivne ozelenitve;

23.

parcela namenjena gradnji ali gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;

24.

podstrešje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim stropom in neposredno pod poševno streho; površine podstrešja se ne uporabljajo kot stanovanjski, delovni ali poslovni prostor;

25.

poseg pomeni bodisi gradnjo bodisi drug poseg v prostor, kot ga določajo veljavni predpisi;

26.

praviloma: izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba upoštevati razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče;

27.

pritličje je del stavbe, katerega tla prostorov se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo, pri čemer se ne upošteva uvoza ali dostopa v klet;

28.

raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije;

29.

svetla višina je višina prostora merjena od končanih tal do končanega stropa;

30.

trg je odprta javna površina, ki je delno ali v celoti obdana s stavbami, primerna za zbiranje ljudi;

31.

ulična fasada je stran objekta obrnjena proti ulici, praviloma z glavnim vhodom;

32.

varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture;

33.

večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vila blok, hiša v terasah, stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti);

34.

višina stavbe je navpična razdalja med najnižjo točko stika stavbe s površino terena in najvišjo točko stavbe; v višino stavbe se ne štejejo: dimniki, instalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe, ograje brez polnil in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture;

35.

zelene površine so urejene, z vegetacijo zasajene netlakovane površine; namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi veljavni v času uveljavitve tega odloka.

(3)

Izrazi v prvem odstavku tega člena in v drugih členih, ki so vsebinsko enaki izrazom v zakonih in drugih državnih predpisih, se ne glede na poznejše spremembe teh predpisov, uporabljajo v sedanji obliki.

(4)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški ali ženski spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

3. člen

(pomen kratic)

(1)

Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

-

BTP: bruto tlorisna površina,

-

DV: elektroenergetski daljnovod,

-

EUP: enota urejanja prostora,

-

GKS: Gauss-Krüger koordinatni sistem,

-

M: mansarda,

-

N: nadstropje,

-

OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,

-

OPN: občinski prostorski načrt, ki ga določa ta odlok,

-

P: pritličje,

-

PIP: prostorsko izvedbeni pogoji,

-

PM: parkirno mesto,

-

PNRP: podrobnejša namenska raba prostora,

-

Po: podstrešje,

-

RGB: barvna lestvica RGB (red-green-blue) osnovnih barv rdeče, zelene in modre, vsake v 256 odtenkih,

-

RS: Republika Slovenija,

-

ZVKDS: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(2)

Oznake namenskih rab prostora so navedene in obrazložene v 54. členu tega odloka.

4. člen

(sestavni deli OPN Vipava)

(1)

OPN Vipava je izdelan v analogni in digitalni obliki.

(2)

Sestavni deli OPN Vipava so:

-

besedilni del,

-

grafični prikazi strateškega dela,

-

grafični prikazi izvedbenega dela in

-

priloge OPN Vipava.

(3)

Besedilni del vključuje besedilo Odloka o prostorskem načrtu ter priloge:

-

Priloga 1: Preglednica enot urejanja prostora z omejitvami v prostoru,

-

Priloga 2: Usmeritve in pogoji za posamezna območja urejanja z OPPN,

-

Priloga 3: Preglednica dovoljenih vrst objektov v območjih s podrobnejšo namensko rabo,

-

Priloga 4: Preglednica dovoljenih enostavnih in nezahtevnih objektov po območjih s podrobnejšo namensko rabo.

(4)

Grafični prikazi strateškega dela vsebujejo:

-

zasnovo prostorskega razvoja (risba 1, v merilu 1:50 000),

-

zasnovo gospodarske javne infrastrukture (risba 2, v merilu 1:50 000),

-

okvirna območja naselij (risba 3, v merilu 1:50 000),

-

usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (risba 4, v merilu 1:50 000),

-

usmeritve za razvoj krajine (risba 5, v merilu 1:50 000),

-

usmeritve za določitev namenske rabe zemljišča (risba 6, v merilu 1:50 000),

(5)

Grafični prikazi izvedbenega dela vsebujejo:

-

pregledno karto z razdelitvijo na liste v merilu 1:50 000,

-

pregledno karto s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50 000,

-

prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (29 listov, v merilu 1:5 000),

-

prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (29 listov, v merilu 1:5 000).

(6)

Priloge OPN Vipava so:

-

izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

-

prikaz stanja prostora,

-

strokovne podlage,

-

smernice in mnenja,

-

obrazložitev in utemeljitev OPN Vipava,

-

povzetek za javnost in

-

okoljsko poročilo.

(7)

V preglednici enot urejanja prostora v Prilogi 1 so za vsako enoto urejanja prostora navedeni členi tega odloka s ključnimi pogoji, ki se jih upošteva pri poseganju v prostor. Preglednica je informativne narave, zato se pred posegom v prostor preveri ažurno stanje v prostorsko informacijskem sistemu.

II. STRATEŠKI DEL

1. Splošne določbe

5. člen

(splošno)

OPN Vipava je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.

2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

6. člen

(izhodišča)

(1)

Temeljno izhodišče prostorskega razvoja občine je premišljena uporaba prostorskih potencialov, razvijanje pokrajinskih značilnosti, ohranjanje krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter ob upoštevanju vpetosti v širši prostor tudi prispevanje k bogatenju vsedržavnega prostora.

(2)

Prostorski razvoj upošteva varstvene zahteve in sicer temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.

(3)

Prostorski razvoj upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene na področju demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb. Prostorski razvoj upošteva omejitve in pobude, ki izhajajo iz razvojnih potreb sosednjih občin.

(4)

Usmeritve iz državnih prostorskih aktov narekujejo oblikovanje policentričnega urbanega sistema Slovenije, ki je zasnovano na omrežju hierarhično razvrščenih urbanih središč: središča nacionalnega pomena, regionalnega pomena in medobčinskega pomena.

(5)

V gravitacijskem območju urbanih središč se uravnoteženo in povezano razvija omrežje urbanih naselij. V omrežju urbanih naselij so razmeščene dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne, zavarovalniške in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport ter oskrba z energijo in vodo ter proizvodne površine. V omrežju urbanih naselij se razmešča družbene in storitvene dejavnosti ter druge funkcije javnega značaja glede na pogostost njihove rabe in racionalnost njihovega delovanja ter glede na število in strukturo prebivalcev in drugih družbenih in gospodarskih značilnosti ter naravnih in okoljskih pogojev.

(6)

Na lokalni ravni se, v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi središča medobčinskega pomena, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča.

(7)

V pomembnejših lokalnih središčih se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije in razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. V pomembnejša lokalna središča se umešča primarno zdravstveno in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost.

(8)

Lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj lokalnega središča, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij. V naseljih, ki so zaposlitvena središča območij s posebnimi razvojnimi problemi, se oblikuje manjše gospodarske cone. V merilu občine je kraj Vipava edino naselje, ki prevzema funkcijo pomembnejšega lokalnega središča, v katerem se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije in razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. V pomembnejša lokalna središča se umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo (na primer zdravstveni dom, lekarno, osebno in družinsko pomoč) ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost.

(9)

Občina Vipava se močneje povezuje s sosednjimi in bližnjimi občinami.

(10)

Geografska struktura občine je izhodišče, ki pogojuje in določa prostorski razvoj. Glavna geografska območja so: dolinsko dno reke Vipave in potoka Močilnik, Vipavska brda ter planota Nanos. Za vsako območje so značilne geografske danosti, stopnja prostorskega razvoja, temeljne gospodarske dejavnosti in potenciali, urbanistične značilnosti in demografska struktura.

(11)

Poselitev se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa se bodo kot taka razvila zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja.

(12)

Prostorski razvoj s svojimi prostorskimi rešitvami mora omogočati trajnostno rabo dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine, ki se mora ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Dediščina je neobnovljiv vir, ki za svoj obstoj potrebuje aktivno rabo.

(13)

Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine.

7. člen

(cilji)

(1)

Na področju regionalnega razvoja je potrebno upoštevati prihodnost svetovnih in lokalnih gibanj, zato je potrebno načrtovati tiste prostorske posege, ki so nujni in jih načrtovati tako, da ne bo ogrožena ali ovirana izvedba katerekoli različice dolgoročnih strategij, ki jih bodo narekovali gospodarski in demografski trendi.

(2)

Občina mora aktivno sodelovati na regionalni in širši državni ravni, s ciljem optimalnega reševanja problemov in zastavljenih ciljev, predvsem na področjih: gospodarske javne infrastrukture, ravnanja s komunalnimi odpadki, onesnaženosti zraka in vodotokov ter razvoja turizma.

(3)

Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij v občini je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.

(4)

Cilj prostorskega načrtovanja je omogočanje uravnoteženega prostorskega razvoja kraja Vipava in drugih naselij, glede na njihovo vlogo v omrežju naselij, kar se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanjskih ter gospodarskih in družbenih dejavnosti. Potrebno je izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest, kar se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki jih bo občina uvedla kot eno od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest predvsem v kraju Vipava in drugih lokalnih središčih zlasti ob pomembnejših cestah in v okviru prostorskih možnosti podeželja.

(5)

V okviru občine je potrebno naselje Vipava razvijati kot občinsko središče s povezavami s sosednjimi občinami in mesti. Pomembnejše vasi v občini se razvija v središča na najnižji ravni z vsaj minimalno opremljenostjo, ki zadovoljuje potrebe in zahteve prebivalstva v socialnem, kulturnem in gospodarskem pogledu.

(6)

Zagotavljati je potrebno ustrezne površine za stanovanjsko gradnjo. Potrebno je revidirati nepozidana stavbna zemljišča, ugotoviti vzroke za nepozidanost in poiskati nadomestne površine v primeru nepozidljivosti obstoječih območij naselij. Poskrbeti je potrebno za organizirano, sistematično in načrtno pripravo stavbnih zemljišč. Potrebno je izkoristiti obstoječa infrastrukturna omrežja, oziroma usmerjati poselitev in dejavnosti tako, da bo izkoristek omrežij čim večji, stroški vzdrževanja in dolžine novih vodov čim manjši.

(7)

Na socialnem in ekonomskem področju se bo prizadevalo za čim višje stopnje kakovosti življenja v vseh segmentih oziroma področjih, še posebej z vidika socialne varnosti, pogojev bivanja, vključno s pogoji prometne varnosti in prometnimi razmerami nasploh, zdravega življenjskega okolja, možnosti za uresničevanje interesa po kulturnih dobrinah, rekreaciji, družabnem življenju, varnosti ipd., kar vse omogoča oblikovanje skupnosti prebivalcev in čim višje ravni pripadnosti tej skupnosti, kraju in načinu življenja v skupnosti.

(8)

Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo Občina Vipava skrbela za uravnotežen, z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept razvoja gospodarsko industrijskih con v kraju Vipava, kot ključnega nosilca gospodarskega razvoja občine. Proizvodne dejavnosti se omejujejo na območje gospodarskih con in v omejenem obsegu v območjih, kjer je dopustna kombinacija stanovanjske gradnje in manjših proizvodnih dejavnosti. Ureditev gospodarskih con pomeni coniranje dejavnosti in zmanjšanje dnevnih migrantov v sosednje občine.

(9)

Predvidi se razločevanje tistih naselij oziroma stanovanjskih območij, kjer je dopustna kombinacija z določenimi proizvodnimi in poslovnimi programi ter tista stanovanjska območja, kjer je dopustna izključno stanovanjska funkcija z minimalnim obsegom spremljajočih dejavnosti. V območjih kjer bo ostala dopustna kombinirana raba se določi omejitve glede vrste in obsega drugih dejavnosti. Za obstoječe poslovne in proizvodne dejavnosti v naseljih pa se poda omejitve glede bodočih sprememb, oziroma zahteve za njihovo selitev.

(10)

Cilj je izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij, kar se zagotavlja z izgradnjo in sanacijo sistema lokalnega cestnega omrežja. Na področju komunalne infrastrukture je potrebno zagotoviti infrastrukturne hodnike. Zgraditi je potrebno manjkajoče kanalizacijsko omrežje s sistemom centralnih čistilnih naprav. Zasnovati je sistem pešpoti za namenom povezav posameznih delov naselij s središči, povezav med naselji in povezav urbane in naravne krajine.

(11)

Ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in zaporednosti izgradnje glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij – zankanje elektroenergetskega omrežja, izboljšava telekomunikacij, izgradnja plinovoda in sistemov ogrevanja z lesno biomaso ter kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemov za oskrbo s pitno vodo. Energetska opremljenost naselja sledi energetski zasnovi občine.

(12)

Na področju varovanja okolja si bo občina prednostno prizadevala za varovanje vodnih virov z doslednim upoštevanjem režimov varstvenih območij vodnih virov in stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega okolja. Na vodovarstvenih območjih se dopušča dejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj in skladno z vodovarstvenim režimom ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Občina bo za zdrave bivalne pogoje skrbela tudi s sistematičnim urejanjem odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor.

(13)

Temeljni cilj nadaljnjega prostorskega razvoja občine je tudi skrb za ohranjanje narave; to pomeni ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

(14)

V naseljih in okolici je potrebno ohranjati sisteme zelenih površin, ki jih tvorijo zeleni pasovi ob vodotokih, vrtovi, sadovnjaki, parkovne ureditve ...

(15)

Planota Nanos se zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti, visoke biotske raznovrstnosti, številnih naravnih vrednot skupaj s Hrušico in Trnovskim gozdom predvidi za zavarovanje v okviru regijskega parka.

(16)

Na področju varstva kulturne dediščine bo razvoj v občini usmerjen tako, da ne bo povzročal degradacije kulturne dediščine. Kulturna dediščina se bo upoštevala na takšen način, da se njena pojavnost v prostoru izrazi in uporabi kot trajnostna vrednota. Kulturni spomenik naselbinske dediščine Goč mora postati spomenik državnega pomena.

(17)

Prostorski razvoj bo omogočal izkoriščenje naravnih in ustvarjenih potencialov za razvoj turizma na podeželju in naravnem okolju. Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov se zagotavlja z zagotavljanjem prostorskih možnosti za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine.

(18)

Prostor Občine Vipava mora postati privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar bo treba urejati zadostna in kakovostna stanovanjska območja in omrežja družbenih dejavnosti ter javnega prostora.

(19)

Cilj prostorskega razvoja je urejen javni potniški promet. Potrebno je zagotoviti integracijo prometnih podsistemov, kar bo uporabnikom omogočalo učinkovito prestopanje med prevoznimi linijami znotraj posameznega prevoznega načina.

3. Zasnova prostorskega razvoja občine

8. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)

Prednostna območja za razvoj poselitve so nadgradnja dosedanjega prostorskega razvoja. Območja so prikazana v risbi 1 grafičnih prikazov strateškega dela (Zasnova prostorskega razvoja). Poselitev se usmerja na obstoječa stavbna zemljišča in v razširitve ob njih. Gradnja povsem novih odmaknjenih naselij (satelitskih naselij) ni predvidena. Poseben primer je vas Goče, kjer zahteve po ohranjanju kulturne dediščine dopuščajo iskanje rešitev za razvoj poselitve z drugačnimi prostorskimi izhodišči.

(2)

Naselje Vipava je prednostno območje za razvoj naselitve v merilu občine. Geografske omejitve naselja Vipava pogojujejo zagotavljanje poselitvenih zmogljivosti v širšem prostoru. Zaradi strateških potreb občinskega središča se prostorski omejitveni kriteriji za naselje Vipava ponderirajo drugače kot v ostalem urbanem prostoru (kmetijske površine, poplavna območja, priobalna zemljišča, kulturna krajina…). Naselje Vipava zagotavlja površine tudi za razvoj ostalih dejavnosti (proizvodnja, rekreacija, centralne dejavnosti …).

(3)

Za uravnotežen prostorski razvoj v občini in ohranjanje podeželja se v vseh naseljih predvidi dovolj stavbnih zemljišč za potrebe lokalnega prebivalstva. Zaradi morfologije starih vaških jeder in prostorsko neorganizirane pozidave prejšnjega stoletja se v posameznih vaseh zagotavlja stavbna zemljišča, kjer bo mogoče urediti ustrezen prostorski in infrastrukturni standard, kar bo hkrati omogočilo sanacijo starih vaških jeder z namenom ohranjanja urbane dediščine.

(4)

Razvoj gospodarskih dejavnosti bo občina prednostno zagotavljala na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje. Večje gospodarske cone se bodo tudi v prihodnjem prostorskem razvoju koncentrirale na širšem območju kraja Vipava, v navezavi na obstoječe cone in hitro cesto, v manjšem obsegu pa tudi v drugih naseljih glede na prostorske možnosti, prometno dostopnost in infrastrukturno opremo prostora. Gospodarske dejavnosti se bodo prednostno razvijale v okviru urejenih gospodarskih con, v katere se bodo v čim večji meri selile obstoječe dejavnosti iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in družbene dejavnosti. Z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic in druge infrastrukture se bosta izboljšali dostopnosti in komunalna opremljenost obstoječih gospodarskih con. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih – proizvodnih in terciarnih dejavnostih, ter v kvartarnih dejavnostih. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti bo občina upoštevala tudi njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora.

(5)

Prednostna območja za lokacijo oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti so v kraju Vipava. Te dejavnosti se usmerja v središče naselja in na območja z ustrezno dostopnostjo. Zagotavlja se rezervacija ustreznih lokacij za posamezno dejavnost širšega družbenega pomena. Občina bo ohranjala in prenavljala obstoječe ter spodbujala nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini.

(6)

Določijo se območja za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti v skladu z ustvarjenimi in naravnimi potenciali, upoštevajoč nosilno sposobnost prostora, tako da bo zagotovljeno ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Turistično rekreacijska infrastruktura se dopolnjuje v smislu dviga kakovosti in povečanja raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju občine, predvsem pa razvoj obstoječih turističnih programov: središče kraja Vipava, vinske ceste, Goče, potok Bela, Gradiška tura pa tudi na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj. Poveča se spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi, kot tudi količinsko, predvsem s povečanjem nočitvenih kapacitet različnih vrst.

9. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo naselij)

(1)

Osnovna struktura omrežja naselij glede na vlogo in pomen v občinskem merilu:

-

pomembno lokalno središče: Vipava,

-

lokalno središče: Podnanos,

-

ostala naselja s centralnimi funkcijami: Vrhpolje, Podraga, Slap, Lože, Goče.

(2)

Omrežje je prikazano v risbi 1 grafičnih prikazov strateškega dela (Zasnova prostorskega razvoja).

(3)

Urejanje prostora temelji na policentričnem razvoju poselitve.

(4)

Kraj Vipava se razvija kot pomembno lokalno središče z javnimi funkcijami občinskega in regionalnega pomena. Oblikovalo se bo kot osrednje upravno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno, kulturno, versko in prometno središče občine. V ta namen se omogoča intenziven razvoj gospodarskih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti, zagotavljajo se zadostne površine za dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta. Hkrati bodo zagotovljene površine za različne oblike stanovanjske pozidave različnih gostot.

(5)

Lokalno središče Podnanos je ožjega pomena in ima pomembnejšo funkcijo v omrežju okoliških podeželskih naselij. Tu se zagotavlja javne programe, kot so osnovna šola, cerkev, pokopališče, trgovina ali druge oskrbne in obrtne dejavnosti, gasilski dom in podobno. Zagotavlja se zadostne površine za širitev stanovanjskih območij.

(6)

Ostala naselja so pretežno podeželskega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij; v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.

10. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)

Osrednja povezovalna smer je vzdolž osi Vipavske doline na trasi od državne meje z Italijo oziroma območja mesta Nova Gorica proti državni prestolnici Ljubljana. Preko te osi se Vipava povezuje z mesti Ajdovščina, Nova Gorica, Postojna, Koper.

(2)

Stranske smeri prometnega povezovanja potekajo v smeri proti Idriji, Komnu in Sežani.

(3)

Osnovna prometna povezava je hitra cesta Vrtojba–Razdrto. Ta cesta služi povezavi z mesti v regiji, državi in s sosednjo Italijo. Osrednja prometna povezava za lokalne potrebe in z naselji v sosednjih občinah je regionalna cesta Log–Razdrto. Ta cesta predstavlja glavno povezavo med naselji v južnem delu občine z naseljem Vipava. Naselja severno od kraja Vipava se navezujejo na lokalno cesto Vipava–Col. Cesta Manče–Štanjel povezuje občino s Krasom in je hkrati lokalnega pomena za povezavo zahodno ležečih naselij s krajem Vipava.

(4)

Smeri so prikazane v risbi 1 grafičnih prikazov strateškega dela (Zasnova prostorskega razvoja).

4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

11. člen

(splošno)

(1)

Občina bo razvijala gospodarsko javno infrastrukturo, tako da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. Hkrati bo zagotavljala primerne cene za komunalne proizvode in storitve, ustrezno cenovno politiko ter racionalno porabo sredstev in dela za optimalno oskrbo prebivalcev.

(2)

Območja za gradnjo večjih infrastrukturnih omrežij, naprav in objektov se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom in državnim prostorskim načrtom.

(3)

Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v risbi 1 grafičnih prikazov strateškega dela (Zasnova gospodarske javne infrastrukture).

4.1. Prometna infrastruktura

12. člen

(ceste)

(1)

Načrtuje se rekonstrukcija obstoječih cest na obstoječih trasah.

(2)

Omrežje regionalnih cest je potrebno prenoviti, predvsem bo potrebna sanacija državne ceste v Rebrnicah. Na območjih naselij se sanirajo in gradijo povezovalne ceste s potrebnimi tehničnimi elementi prometne infrastrukture, vključno s potrebnimi elementi za pešce in kolesarje. Potrebna so urejanja priključkov in križišč z lokalnimi cestami.

(3)

Občina bo vzdrževala in prenavljala lokalne ceste in javne poti, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v naselja – lokalna središča ožjega pomena, ter lokalno cestno omrežje za dostop do lokacij s turističnim pomenom.

(4)

Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.

(5)

Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto z voziščem 2 x 2,75 m ter glede na prometne obremenitve tudi kolesarska steza 2 x 1,50 m in hodnik za pešce širine 1,50 m.

(6)

V pasu vzdolž hitre ceste se zagotavlja 7,00 m širok odmik obojestransko od zunanjega roba cestnega sveta za potrebe bodočih planiranih posegov na cesti.

(7)

Upravljavec hitre ceste ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite v sklopu izgradnje le-te. Pri načrtovanju ureditev ob hitri cesti je potrebno upoštevati določila aktualnih uredb. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.

(8)

Obstoječa lokalna cesta čez pogorje Nanosa ohrani obstoječo konstrukcijo, brez rekonstrukcij, ki bi omogočale bistveno povečanje motornega prometa.

(9)

Na območju občine so evidentirani prehodi, na katerih se vrši masovna selitev dvoživk v času razmnoževanja in priprave na zimovanje. V primeru rekonstrukcije ali investicijskih vzdrževalnih del na vseh regionalnih cestah naj se načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke.

(10)

Ovrednoti se obstoječa postajališča javnega potniškega prometa ter po potrebi načrtuje nova.

13. člen

(kolesarske in pešpoti)

(1)

V naseljih se ureja površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.

(2)

Zgradi se omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na omrežje ostale prometne infrastrukture.

(3)

Vzpostavi se sistem daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav.

(4)

Uredijo se kolesarske poti do turističnih območij, in sicer v smeri Nanosa, Vipavskih brd, Krasa.

(5)

Državne kolesarske povezave bodo v poljubnem zaporedju izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po maloprometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne obstoječe ceste in poti.

(6)

Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja v minimalni širini 1,5 m.

(7)

Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.

(8)

Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.

(9)

Postajališča javnega potniškega prometa se uredi tako, da se zagotovi varen dostop za potnike s pločniki do postajališč.

14. člen

(mirujoči promet)

(1)

V naseljih se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih in zasebnih površin, v stanovanjskih območjih z gostejšo pozidavo tudi z izven nivojskimi površinami Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za uporabnike.

(2)

Potrebna je dograditev parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. Urejene parkovne površine in zelenice se v urbanem prostoru ne namenjajo za parkiranje. Parkirna mesta za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih točk.

4.2. Elektronske komunikacije

15. člen

(elektronske komunikacije)

(1)

Na vrhu Pleša na planoti Nanos se nahaja telekomunikacijski oddajnik državnega pomena.

(2)

Razvija se sistem telekomunikacijskega omrežja tako, da bo zagotovljena širokopasovna povezava za vsa stavbna zemljišča.

(3)

V občini se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotoviti se več internetnih priključkov za gospodinjstva. V občini se vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev in omogočanje novih tehnologij in vplivale tudi na način dela in prostorsko prerazporeditev.

(4)

Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja, ki se preko državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema modernih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi (optični kabli) povezavami poveže med sabo vse večje centre ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.

(5)

Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se bo v prihodnjih letih nadgradilo z najsodobnejšimi tehnologijami. Umestitev baznih postaj v prostor ter pokrivanje območja s signalom se skrbno načrtuje zaradi izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

(6)

V strnjenih naseljih se vzpodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvideti je treba izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

4.3. Energetska infrastruktura

16. člen

(elektrika)

(1)

Občino prečita visokonapetostna elektrovoda DV 2x110 kV Ajdovščina–Divača (D-1096) in DV 110 kV Ajdovščina–Idrija (D-1113). Najbližja RTP je v Ajdovščini (RTP 110/20 kV Ajdovščina). Elektrovoda imata določen varovalni pas, ki znaša 15 m merjeno levo in desno od osi elektroenergetskega voda.

(2)

V občini ni predvidena gradnja novih objektov visokonapetostnega omrežja.

(3)

Vsa naselja so zadovoljivo opremljena z električnim omrežjem. Do naselij potekajo 20 kV daljnovodi. Večje novogradnje niso predvidene.

(4)

Potrebno je sistematično in načrtno prestavljanje nadzemnih električnih vodov v talno kabelsko kanalizacijo.

(5)

Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljni dokumenti oskrbe z energijo je lokalni energetski koncept, s katerim se zagotavlja stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo.

(6)

Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost posveča rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov in na prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000). Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posveti umeščanju objektov in naprav (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno regulacijskih postaj), zaradi katerih so lahko povzročeni moteči posegi v relief in krajinsko zgradbo ter naravne kakovosti in na bivalno okolje. Poteki načrtovanih elektroenergetskih vodov za prenos in distribucijo se praviloma izogibajo vidno izpostavljenim reliefnim oblikam, zlasti grebenom in vrhovom. Poseke skozi gozd je treba omejiti na čim manjšo možno mero.

(7)

Za vsako gradnjo v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca.

(8)

Na vseh obstoječih enosistemskih daljnovodih (DV 1x110 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (DV 2x110 kV).

(9)

Z namenom smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti, zlasti naprave, ki povečujejo izkoristek obstoječih naprav, nove sisteme za proizvodnjo električne energije, ki nadomestijo obstoječe sisteme in nove sisteme za proizvodnjo električne energije, ki se umeščajo ob obstoječih in v čim večji meri izkoriščajo objekte in naprave obstoječih sistemov.

(10)

Objekte in naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno načrtovati tudi v primerih, ko izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za druge namene (mlini, žage) in so skladni z zahtevami glede ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.

(11)

Vodne akumulacije, namenjene proizvodnji električne energije, je treba načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi drugim namenom, zlasti varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in ribolovu.

(12)

Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije za lastno uporabo ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji je dovoljeno načrtovati tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo ter da objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.

(13)

V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine se energetske sisteme za distribucijo praviloma načrtuje v podzemnih vodih.

(14)

Pri načrtovanju energetskih sistemov se daje prednost sistemom, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije.

17. člen

(plin)

(1)

Prenosni plinovod M3 Šempeter NG–odcep Ljubljana, premera 500 mm, poteka po severnem robu občine.

(2)

Preko občine poteka vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom M3 načrtovani prenosni plinovod M3/1, Ajdovščina–Kalce, za katerega poteka postopek priprave državnega prostorskega načrta.

(3)

Preko občine poteka načrtovani prenosni plinovod M6, Ajdovščina–Lucija, za katerega je sprejet državni prostorski načrt (Uradni list RS, št. 88/12).

(4)

Distribucijsko omrežje se priključuje na prenosni plinovod v Dupljah in pokriva naselji Vrhpolje in Vipava.

(5)

Predvideva se nadaljnja izgradnja distribucijskega omrežja plinovoda.

18. člen

(obnovljivi viri energije)

(1)

Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije, kot so veter, geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.

(2)

Učinkovita in varčna raba energije mora biti trajna razvojna usmeritev pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji, kar pomeni zmanjševanje rabe energije ob zagotavljanju enake ali večje kakovosti življenja in konkurenčnosti gospodarstva. Pri načrtovanju novih ter posodabljanju in širitvi obstoječih objektov se praviloma načrtuje raba obnovljivih in okolju prijaznih virov energije ter čim večja nevtralizacija in zmanjševanje emisij.

(3)

Med obnovljive vire energije uvrščamo vodni potencial, biomaso, energijo vetra, geotermalno energijo, sončno energijo, toploto okolja in odpadno toploto ter energijo, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati. Pri načrtovanju se zagotavlja prednost rabe teh virov energije pred fosilnimi viri energije. Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije, da se poveča njihov delež v primarni energetski bilanci države. Fosilna goriva se nadomešča z rabo tehnološko in gospodarsko izkoristljivih potencialov obnovljivih virov. Rabo obnovljivih virov energije se vključi v energetske zasnove regij, mest in lokalnih skupnosti. V teh zasnovah se, poleg analiz možnosti vključevanja obnovljivih virov in samooskrbe z energijo, poda tudi možnosti varčevanja z energijo in načine pospeševanja učinkovite rabe energije. Na področju učinkovite rabe energije se z medresorskim sodelovanjem zagotavlja pripravo programov ter pogoje za učinkovito rabo energije. Z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem, še posebno na področju umeščanja objektov, sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik gradnje se zagotavlja zmanjšanje porabe energije. Spodbuja se gradnjo novih enot za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije in sistemov daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo toploto iz soproizvodnje.

(4)

Večjih vodnih potencialov za proizvodnjo električne energije v občini ni, razen možnosti za male hidroelektrarne lokalnega pomena.

(5)

Velika pokritost z gozdovi predstavlja obsežne zaloge lesne biomase.

(6)

Kmetijska dejavnost ponuja možnost proizvodnje bioplina in pridelavo biogoriv.

(7)

Potrebno je spodbujati uporabo sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode in za ogrevanje objektov. Za pridobivanje elektrike iz sončne energije se prvenstveno koristijo strešne površine objektov, lociranje sončnih elektrarn v prostoru je pogojeno s krajinsko zasnovo, kar je potrebno preveriti s študijami prostora posamezne lokacije.

(8)

Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike na objektih je dopustna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša, kar je treba dokazati z ustreznimi strokovnimi preveritvami.

(9)

Male hidroelektrarne se lahko postavijo, če je to v skladu z lokalnim programom razvoja ali če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine. Gradnja malih vodnih elektrarn (do 36 kW) je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, samo v primerih, če oskrba z energijo ni možna na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s krajinsko ekološko kategorizacijo vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov, ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni možno zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.

(10)

Omogoči se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba, v skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami.

(11)

Omogoča se dolgoročno in kakovostno oskrbo z energijo, predvsem z električno energijo in z daljinsko oskrbo s toploto in hladom iz obnovljivih virov energije. Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine, pri čemer se skrbi, da bodo objekti in ureditve prostorsko integrirani in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

4.4. Komunalno, vodno gospodarstvo in varstvo okolja

19. člen

(kanalizacija)

(1)

V občini sta dve centralni čistilni napravi: Vipava, Podraga.

(2)

V izgradnji so kolektorski vodi za priključevanje na čistilni napravi. Izdela se načrt odvajanja komunalnih odplak, ki določi sistem centralnih čistilnih naprav, kolektorskih vodov in pokritost območij naselij z javno kanalizacijsko infrastrukturo. Odmaknjene skupine ali posamezne hiše lahko odvajajo odpadne vode v male čistilne naprave.

(3)

Potrebna je izgradnja ločenega sistema odvajanja meteornih in odpadnih voda.

(4)

Dotrajane in preobremenjene kanalizacijske sisteme se sanira in posodobi. Sanacijo se prednostno izvede na občutljivih in vodovarstvenih območjih. Padavinsko vodo se deloma zadržuje na mestu, kamor je padla (lokalni zadrževalniki, za zmanjševanje koničnih količin), zaledne vode pa površinsko odvaja po obstoječih trasah naravnih odvodnikov.

(5)

Na območjih, kjer se javno kanalizacijsko omrežje ne izvede, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi se evidentirajo in vključijo v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.

(6)

Določi se sistem in obveznosti zadrževanja padavinskih voda pri novogradnjah pred izpustom v javno meteorno kanalizacijo.

(7)

V naseljih je potrebno urediti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda iz objektov do leta 2017.

20. člen

(vodovod)

(1)

Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Sistem javne oskrbe s pitno vodo se razvija v smeri zagotavljanja oskrbe na celotnih območjih naselij.

(2)

Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so padavinska voda in prečiščena odpadna voda. Zagotoviti je potreben stalen nadzor nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov.

(3)

Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj in skladno z vodovarstvenim režimom ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Na obstoječih močno urbaniziranih ali kmetijskih območjih se v primeru ogroženosti vodnih virov uvaja ukrepe aktivne zaščite in umetnega bogatenja podzemne vode.

(4)

Požarna voda se zagotavlja iz javnega vodovodnega omrežja. Hidrantni sistemi so del vseh občinskih vodovodnih sistemov.

(5)

Stavbna zemljišča, ki jih ni mogoče priključiti na sistem oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, se bodo oskrbovala prek lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. Ne glede na način oskrbe z vodo bo občina evidentirala vse objekte, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje, in opredelila način oskrbe s pitno vodo.

21. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)

Na lokalni ravni se zagotavlja izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, zbiranje in, glede na naravne, prostorske, transportne – logistične in druge razmere, lahko tudi naknadno sortiranje, recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih frakcij odpadkov, trženje sekundarnih surovin in predelavo biološko razgradljivih odpadkov. Na celotnem območju občine se postopoma urejajo zbiralniki ločenih frakcij (ekološki otoki). S tem se omogoča ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.

(2)

Komunalni odpadki iz območja Občine Vipava se odvažajo na Deponijo komunalnih odpadkov v Dolgi Poljani v Občini Ajdovščina. V primeru, da se deponija spremeni samo v zbirno reciklažni center, bo potreben odvoz komunalnih odpadkov v drugo regijsko deponijo.

(3)

Evidentira in sanirati se divja odlagališča odpadkov.

22. člen

(varstvo okolja)

(1)

Posebej občutljivo območje z naslova varovanja pitne vode je planota Nanos. Planota ni naseljena, vendar je pri posegih z naslova turizma in kmetijstva potrebno poskrbeti za ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami.

(2)

Številni površinski odvodniki, ki prečijo kmetijske površine in podeželska naselja, so zaradi neizdelanih kanalizacijskih sistemov in neprimernega odnosa v kmetijski dejavnosti izpostavljeni lokalnemu onesnaževanju. Potrebno je dosledno upoštevanje Zakona o vodah. Na lokacijah kjer obstoječa pozidava ne omogoča upoštevanje določil glede posegov na priobalna zemljišča je potrebno uskladiti okoljevarstvene zahteve z morfologijo pozidave. Izven urbanih območij se teži k vzpostavljanju zelenih pasov vzdolž vseh vodotokov.

(3)

Velik onesnaževalec okolja je kmetijska dejavnost. Potrebno je dosledno upoštevati pravilnike, ki določajo pogoje za raztros gnojnice po kmetijskih površinah, pogoje za škropljenje s pesticidi zlasti na površinah v bližini območij naselij.

(4)

Kurjenje na prostem se mora omejiti in pogojevati. Problematično je ogrevanje stanovanjskih objektov na trda goriva z neustreznimi pečmi in neprimernimi gorivi. Potrebno je vgrajevati sodobne peči na biomaso in jih redno vzdrževati.

(5)

Pri načrtovanju nove stanovanjske poselitve vzdolž hitre ceste je potrebno izdelati oceno obremenjenosti okolja s hrupom ter glede na občutljivost posameznega območja predvideti in ob izgradnji zagotoviti izvedbo ustreznih ukrepov za zaščito varovanih prostorov in funkcionalnega zemljišča pred hrupom cestnega prometa. Ob obstoječi hitri cesti je načrtovati rabo prostora ob upoštevanju načrtovanih obremenitev okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa.

5. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

5.1. Razvoj naselij

23. člen

(splošno)

(1)

Razvoj naselja vključuje prenovo, notranji razvoj naselja in širitev. Notranji razvoj naselja in prenova imata prednost pred širitvijo.

(2)

Razvoj naselij temelji na vlogi in pomenu v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječe kvalitetne morfologije pozidave, reliefnih danosti, krajinske strukture in omejitev v prostoru.

(3)

V vseh naseljih (oziroma bližini v posebnih primerih) je potrebno zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in za družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo, v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.

(4)

Usmeritve so prikazane v risbi 4 grafičnih prikazov strateškega dela (Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo).

24. člen

(prenova naselij)

(1)

Prenova naselij predstavlja sistematično načrtovano kompleksno prenovo stavbnega fonda in umeščanje ustreznih dejavnosti. Kompleksna ureditev mora omogočati postopno in parcialno izvedbo prenovitvenih posegov.

(2)

Naselja se prenavljajo celovito ob upoštevanju potreb lokalnega prebivalstva in ostalih razvojnih potreb. Prenova zagotovi ponovno aktiviranje potencialov prostorskih rezerv naselja in ima zato prednost pred širitvijo naselja. Sanacijski ukrepi morajo obravnavati lastniško stanje in opredeliti rešitve za izvajanje nujnih posegov na lastniško neurejenih nepremičninah oziroma kjer struktura in stanje lastništva onemogoča izvedbo prenove v splošno javno korist. Izhodišče prenove je izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(3)

Prenova se prednostno usmerja v ohranjanje in sanacijo vaških jeder ter razvojno pomembnih delov naselij.

(4)

Območja varovane kulturne dediščine imajo pri prenovi prednost pred ostalimi naselji oziroma deli naselij. Sanacijski posegi v ta območja temeljijo na konservatorskih načrtih in konservatorskih načrtih za prenovo.

(5)

Degradirana območja vaških jeder in opuščeni objekti se sanirajo z rekonstrukcijo objektov in okolice ter z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Nadomestne gradnje se dovolijo v primeru dotrajanosti obstoječih objektov oziroma če s prenovo ali rekonstrukcijo ni možno zagotoviti zadostnega izboljšanja bivalnih pogojev in zagotoviti konstrukcijske stabilnosti objektov. Dovolijo se v okvirih obstoječe gradbene parcele objekta, pri čemer se ne smejo bistveno spremeniti vplivi na okolje dosedanjega objekta. Izjemoma je dopustna nadomestna gradnja na drugi lokaciji kadar gre za dokazan primer naravne ali druge ogroženosti.

25. člen

(notranji razvoj)

(1)

Zaporedje notranjega razvoja naselij:

-

uporaba kapacitet obstoječega stavbenega fonda,

-

intenzivnejša pozidava obstoječih pozidanih stavbnih zemljišč ob upoštevanju značilne morfologije naselja in zagotavljanju kvalitetnih bivalnih razmer,

-

pozidava nepozidanih stavbnih zemljišč.

(2)

Za intenzivnejši notranji razvoj je potrebno poskrbeti za ustrezno adaptacijo infrastrukturnih sistemov.

(3)

Prednostna smer razvoja naselij je v pozidavi degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se praviloma načrtujejo na zaokroženih območjih sistematično načrtovane pozidave, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev.

(4)

Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (tiste storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem).

(5)

Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin je treba izboljšati raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo, urejati javne površine in prostore (prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in podobno).

(6)

Zagotovi se dostopnost zelenih in javnih odprtih površin za vse prebivalce.

(7)

V središčih naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene), v kombinaciji s stanovanji in odprtimi javnimi površinami.

(8)

Vodni in obvodni prostor v naseljih se vključuje v podobo naselja in ureja v okvirih odprtih javnih površin.

(9)

V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov.

(10)

Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave.

26. člen

(širitev naselij)

(1)

Zaporedje širitve naselij:

-

manjše zaokrožitve obstoječih območij naselij, ki omogočajo oblikovanje gradbenih parcel in onemogočajo razpršeno gradnjo;

-

širitev območij naselij na površine med obstoječo pozidavo – povezava razpršene gradnje in posameznih zaselkov (kjer je to skladno s morfologijo naselij);

-

zapolnjevanje krajinsko neizpostavljenih praznin med posameznimi deli naselja v smislu povečanega izkoristka obstoječe infrastrukture;

-

razširitev ali določitev večjih površin obstoječih območij naselij, kjer je mogoče celovito urediti pozidane površine za potrebe predvidenih dejavnosti; za urejanje takih površin je obvezna izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta;

-

določitev novih območij naselij v primerih, kjer ni pogojev za razvoj obstoječih območij naselij.

(2)

Širitev naselij se usmerja na površine, kjer je mogoče zagotoviti dostopnost in izvesti ustrezno infrastrukturno omrežje ob upoštevanju omejitev v prostoru in varovanju naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvu okolja.

(3)

Za vsako spremembo meje območja naselja je potrebno izvesti preveritev z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba ukrepov v smislu manj moteče umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in njihovega merila oziroma gabaritov.

(4)

Nova razpršena gradnja v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju ni dopustna.

27. člen

(gradnja izven naselij)

(1)

Izven območij naselij je dopustno umeščanje tistih objektov, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora. Omogoča se gradnja novih ali nadomestnih kmetij za tiste, ki jim je prostorske in druge omejitve na obstoječih lokacijah v vaških jedrih ne omogočajo opravljanja sedanjih dejavnosti in razvojnih možnosti. Nove lokacije morajo omogočati sodobno kmetovanje, neoviran dostop, ustrezne transportnih pogoje in možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti v skladu s predvidenimi razvojnimi programi.

(2)

Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali morajo biti locirane na nepozidanem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, čebelnjaki, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, objekti komunalne infrastrukture ipd.), pri čemer se zagotovijo preveritve in utemeljitve z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturno-varstvenih in drugih zahtev.

(3)

Pri načrtovanju razvoja naselij, to je prenove, notranjega razvoja naselja in širitve, se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot. V čim večji možni meri se ohranjajo elementi tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprti prostor z namenom ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti.

5.2. Razvoj dejavnosti po naseljih

28. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)

Razvoj dejavnosti po naseljih izhaja iz obstoječega stanja v prostoru. Razvoj poteka v smeri coniranja dejavnosti tako, da se manjšajo konflikti med posameznimi dejavnostmi, vendar se še vedno omogoča mešanje stanovanjskih dejavnosti in dejavnosti dela, zato da se zmanjšuje potreba po notranjih prometnih tokovih.

(2)

Določi se podrobnejša namenska raba območja stanovanj, kjer se določi dopustne namenske rabe z namenom ločevanje čistih stanovanjskih območij z minimalnim deležem drugih dejavnosti in stanovanjska območja, kjer je dopustna prisotnost manjših obrtnih in storitvenih dejavnosti. Čista stanovanjska območja se določijo v tistih naseljih ali delih naselij, ki prvenstveno služijo kot »spalna« naselja, torej tam kjer ni prisotna povečana kmetijska ali obrtna dejavnost. Namen ločevanja območij je usmerjanje nestanovanjskih dejavnosti v za to predvidena območja in s tem zmanjševanje konflikta med različnimi rabami prostora. V kraju Vipava se dopušča gradnja različnih stanovanjskih oblik (prosto stoječe hiše, dvojčki, vrstne in terasaste hiše ter večstanovanjski objekti). V preostalih naseljih se oblike novih stanovanjskih objektov prilagaja lokalni tipologiji.

(3)

Območja centralnih dejavnosti z oskrbnimi, storitvenimi in družbenimi dejavnostmi se določijo samo za območje kraja Vipava. V ostalih naseljih se te dejavnosti dopuščajo v manjšem obsegu v okvirih območja stanovanj. Zagotavljati je potrebno ustrezno dostopnost do teh območij, vključno z urejenimi peš dostopi.

(4)

Proizvodne dejavnost se izvajajo v gospodarskih conah. Gospodarske cone se določijo glede na prostorske možnosti s poudarkom na prometni dostopnosti in možnostih širitev območja. Gospodarske cone se prvenstveno urejajo v bližini kraja Vipava. Za potrebe obrtne dejavnosti ostalih naselij se določajo manjša območja za obrtne dejavnosti na robovih ali v bližini naselij, tako da je omogočena selitev iz vasi in razvoj manjših obrti na podeželju. V ta manjša proizvodna območja se umešča samo okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.

(5)

Proizvodne dejavnost intenzivnega kmetijstva se lahko določajo tudi na območjih odmaknjenih od obstoječe poselitve.

(6)

Območja za turizem so pogojena z lokacijo naravnih in ustvarjenih danosti torej turizem v naravi in turizem na kmetijah. Območja za turizem se lahko določijo izven bližine obstoječih stavbnih zemljišč. Širitev območij naselij ne sme potekati v smeri območij za turizem.

(7)

Območja zelenih površin se prvenstveno določajo v večjih naseljih. Zelene površine se oblikujejo kot parki (kraj Vipava), zelene tamponske cone pokopališč ter kot površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so vezane na naravne danosti in zelene površine vzdolž vodotokov.

(8)

Območja prometnih površin se določijo za infrastrukturo hitre ceste in večja parkirišča.

(9)

Območja komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture se določijo za večje obstoječe in predvidene infrastrukturne objekte. Potrebno je ohranjati odmik do ostalih stavbnih zemljišč.

(10)

Območja za potrebe obrambe se določijo skladno s smernicami ministrstva za področje obrambe.

(11)

Območja, ki so namenjena samo stanovanjem, se praviloma ne načrtujejo neposredno ob območjih proizvodnih dejavnosti, območjih energetske infrastrukture in površin drugih območij, zlasti nakupovalnih središč in zabaviščnih parkov. V neposredno bližino čistih stanovanjskih površin se lahko umesti le manjši športno-rekreacijski center.

(12)

V območja proizvodnih dejavnosti se lahko kot dopolnilne dejavnosti umestijo zlasti prometni terminali, trgovine ter druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija energije.

5.3. Sanacija in prenova razpršene gradnje

29. člen

(sanacije in prenove razpršene gradnje)

(1)

Razpršena gradnja se pojavlja samo v posameznih primerih v območju Vipavskih gričev v obliki manjših gospodarskih poslopij neustrezne umestitve v prostor. Zaradi minimalnega pojava razpršene gradnje na ozemlju občine se posebni sanacijski ukrepi ne določijo.

(2)

Preprečuje se razpršena gradnja. Obstoječe posamezne objekte razpršene gradnje se z zgoščevanjem pozidave povezuje z bližnjimi območji naselij, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

(3)

V okolici objektov razpršene gradnje se gradnja novih objektov ne dovoli, razen če gre za morfološko in funkcionalno zgoščanje in kjer je to skladno z zasnovo prostorskega razvoja naselja ter ob pogoju dobre dostopnosti.

(4)

Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet. Pri zgoščevanju in zaokroževanju je treba upoštevati skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

5.4. Usmeritve za razpršeno poselitev

30. člen

(območja razpršene poselitve)

(1)

Razpršena poselitev je prisotna predvsem na planoti Nanos.

(2)

Razpršena poselitev se ohranja kot avtohtoni poselitveni vzorec zaselkov posamičnih kmetij, lovske in gozdarske koče, planinski domovi, objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, spomeniki in znamenja), gospodarski in pomožni objekti.

(3)

Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(4)

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(5)

Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(6)

Vse umestitve objektov in ureditev, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječe zaselke, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

5.5. Urbanistično oblikovanje

31. člen

(urbanistično oblikovanje)

(1)

Urbanistično oblikovanje naselij se določi glede na tri prevladujoče urbanistične situacije:

-

stara naselbinska jedra,

-

novejša pozidava in

-

predvidena nova pozidava.

(2)

V starih naselbinskih jedrih je potrebno predvideti razvoj, ki bo omogočil prenovo obstoječega stavbnega fonda za adaptacijo glede na sodobne in bodoče potrebe, vendar ob upoštevanju ohranjanja morfologije naselja in stavb. Ohranjanje urbane zasnove ima prednost pred umeščanjem dejavnosti v prostor, zato se dopušča možnost širitve območij naselij tudi v primerih, ko še niso izkoriščene vse zazidljive površine naselja ali če bi izvedba infrastrukturnega opremljanja naselja pogojevala rušitev urbane zasnove. Stara vaška jedra so slabo infrastrukturno opremljena, stavbni fond je v slabem stanju, preplet dejavnosti poraja stalne konflikte in onemogoča medsebojni razvoj. Dopustna je selitev dejavnosti intenzivnega kmetijstva in obrti z namenom izboljšanja bivalnih pogojev za stanovanja.

(3)

Novejša pozidava je primer slabo načrtovane širitve naselij. Oblikovanje teh površin mora dolgoročno zagotoviti večjo skladnost v prostoru. Določiti je potrebno enotne regulacijske pogoje umeščanja objektov v prostor in pogoje za oblikovanje mej z javnimi površinami.

(4)

Nova predvidena pozidava se bo prvenstveno urejala z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. Urbanistično oblikovanje mora ob zagotavljanju infrastrukturnega sistema in zasnove nove pozidave skladne z lokalno tipologijo in sodobnimi potrebami zagotavljati tudi razvojne možnosti za nadaljnji notranji razvoj in širitev.

(5)

Prostorsko načrtovanje zagotavlja skladno oblikovno podobo naselij, tako da se pri novogradnjah in prenovah zagotovi varovanje kakovostne podobe, merila in krajinski okvir vsakega naselja, prenova in sanacija razvrednotenih območij in ohranjanje obstoječih ter ustvarjanje nove arhitekturne in krajinske prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora.

(6)

Ohranja se prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij ter z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije.

(7)

Urbanistično oblikovanje vaških naselij upošteva tradicionalne vaške strukture in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbuja notranji razvoj, zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov. Nove kmetije se gradijo na robovih vasi, opuščeni objekti v vasi se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(8)

Naseljem naselbinske dediščine se ohranja naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine.

(9)

Prostorska zasnova razvoja naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij, morfologiji obstoječe zazidave ter drugim lastnostim, ki zagotavljajo ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(10)

Posegi v prostor se načrtujejo tako, da je njihova urbanistično-arhitektonska podoba usklajena s krajinskimi značilnostmi, z naravno in kulturno dediščino in tipologijo okoliške kvalitetne arhitekture ter se prilagaja obstoječim objektom in ureditvam po:

-

zasnovi izrabe funkcionalnih zemljišč,

-

odmiku od sosednjih objektov,

-

sestavi osnovnih stavbnih mas,

-

višini objektov,

-

gradbenih črtah,

-

naklonu streh in smereh slemena,

-

razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,

-

merilih in razporeditvah fasadnih elementov zlasti oken in vrat,

-

barvi in teksturi streh in fasad,

-

načinu ureditve odprtega prostora ter

-

načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.

5.6. Območja celovite prenove

32. člen

(območja celovite prenove)

(1)

Območja celovite prenove se določijo za površine starih naselbinskih jeder.

(2)

Posebno območje potrebno celovite prenove je vas Goče. Spomenik naselbinske dediščine mora postati spomenik državnega pomena. Potrebna je izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta oziroma državnega prostorskega načrta.

(3)

Prenovo naselij ali delov naselij je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov. Prenovo mora spremljati energetska sanacija stavb, kar pomeni: ustrezno toplotno zaščito, gradnjo skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostno uporabo obnovljivih virov energije ter zmerno zgoščevanje poselitve z umeščanjem novih gradenj, kjer razpored stavb, njihova orientacija in razmiki omogočajo racionalno razvodno omrežje, dobro osončenje in zmanjšanje potrebe po ogrevanju in hlajenju.

(4)

Pri prenovi se vzpodbujata namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene.

5.7. Usmeritve za varstvo kulturnih kakovosti

33. člen

(usmeritve za varstvo kulturnih kakovosti)

(1)

V Občini Vipava predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.

(2)

Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.

(3)

Pri projektiranju in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.

6. Usmeritve za razvoj v krajini

34. člen

(kmetijstvo)

(1)

Na površinah ravnine Vipavske doline se površine prvenstveno namenjajo poljedelstvu. Višinsko razgibani svet doline in spodnji deli obronkov Vipavskih gričev se namenjajo vinogradom in sadovnjakom ter pridelavi oljk. Višinski svet planote Nanos se uporablja kot pašnik za drobnico in govedorejo ter za ekološko poljedelstvo.

(2)

Stanovanjske objekte se umešča v prostor tako, da ne predstavljajo omejitve za kmetijsko proizvodnjo.

(3)

Objekti, ki jih je dovoljeno načrtovati na kmetijskih zemljiščih, se umeščajo v prostor na podlagi skrbnega upoštevanja ohranjanja kulturne in naravne krajine. Takšni objekti se ne gradijo v zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju države, ohranjajo v ugodnem stanju.

(4)

Umeščanje rastlinjakov v prostor mora upoštevati krajinske danosti zlasti glede vizualne izpostavljenosti. Gradnja objektov ob/v rastlinjakih za drugo namensko rabo ni dopustna (stanovanja, poslovni prostori …).

(5)

Razvoj kmetijstva in spodbujanje kmetijske dejavnosti mora potekati ob upoštevanju varstva okolja in narave, virov pitne vode, ohranjanja ambientov okolice kulturne dediščine. Kmetijstvo se usmerja v pridelavo poljščin v skladu z aktualnimi tržnimi zahtevami in zahtevami sonaravnega kmetijstva.

(6)

Ekološko kmetovanje se razvija tudi na kmetijskih površinah, ki ne dopuščajo intenzivne kmetijske pridelave ter zlasti na območjih kjer to omogočajo naravne danosti – kmetijske površine ločene od večjih kmetijskih aglomeracij.

(7)

Namen spodbujanja kmetijstva je ohranjanje podeželske naselitve, razvoja kmetijstva kot gospodarske panoge in zagotavljanje dohodkov kmečkemu prebivalstvu.

(8)

Spodbujajo se dopolnilne dejavnosti, ki pomenijo dodajanje vrednosti kmetijskim pridelkom.

(9)

Poseben poudarek se posveti turizmu na kmetijah in podeželju, čemur je potrebno prilagajati kmetijsko dejavnost na okoliških površinah. Izgradnja turistične infrastrukture se praviloma usmerja na robove vasi oziroma na nova stavbna zemljišča. Zasnova objektov turistične infrastrukture mora temeljiti na urbanističnih in arhitekturnih tipologijah lokalnega prostora.

(10)

Dopustna je selitev kmetij iz območja strnjenih vasi kadar gre za intenzivno kmetijsko dejavnost, ki presega prostorske omejitve vasi. Nove lokacije samostojnih kmetij so krajinsko pogojene, vendar imajo prednost pred drugimi rabami.

(11)

Usmeritve so prikazane v risbi 5 grafičnih prikazov strateškega dela (Usmeritve za razvoj krajine).

35. člen

(gozdarstvo)

(1)

Lesno pridobivalni gozdovi so na površinah pobočij in planote Nanosa. Nižje ležeči gozdovi Vipavskih gričev so uporabni za pridobivanje lesne biomase.

(2)

Posegi v območju gozdov, vključno z gozdnim gospodarjenjem (ohranjajo ekosistem gozdov, predvsem v vidika varovanja naravnih bogastev. Pridobivanje obdelovalnega lesa in lesne biomase poteka skladno z sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi in ob omogočanju ostalih funkcij gozda.

(3)

Urejanje pašnikov na gozdnih površinah v zaraščanju ima prednost pred gozdnim gospodarjenjem.

(4)

Zagotavlja se strnjenost in povezanost gozdnih površin, kar je pomembno zaradi življenjskega prostora velikih živali. Povezanost gozdnih sistemov ohranja koridorje gibanja živali in s tem omejevanje povečanih konfliktov med človekom in divjadjo.

(5)

Gozdne površine strmih pobočij Nanosa imajo pomembno varovalno funkcijo protierozijske zaščite in hidroloških razmer. Posegi v te gozdove so omejeni na minimalne gozdno gospodarske posege.

(6)

V območjih turističnih kmetij je dopustna krčitev gozda za spremembo v kmetijsko rabo skladno s pogoji ministrstva za področje gozdarstva.

(7)

Za potrebe gozdnega gospodarstva se izvaja gradnja gozdnih cest in ostalih infrastrukturnih elementov (obračališča, nakladališča, začasne deponije hlodovine). Potrebno je omejevanje uporabe gozdnih cest za ostali motorni promet, primerna je nadgradnja za turistično rekreativne potrebe.

(8)

Lov v gozdovih temelji na varstvu divjadi in vzdrževanju naravnega ravnovesja. Posegi za potrebe lova (opazovalni stolpi, krmilnice, vzdrževanje gozdnih jas) se izvajajo tako, da so čimmanj izstopajoči iz naravne podobe okolja. Kot gradivo se lahko uporabljajo izključno naravni materiali, prisotni v lokalnem okolju.

36. člen

(vode)

(1)

Na območjih površinskih vodotokov in priobalnih zemljišč je potrebno upoštevati pogoje za vzpostavitev čimbolj naravnega ekosistema. Dopustni so posegi za ureditev infrastrukture za namene rekreacije v naravnem okolju, upoštevajoč ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Kmetijske površine se v skladu z določili Zakona o vodah ustrezno odmikajo od vodotokov.

(2)

Prostorski razvoj mora upoštevati naravne procese hidrološkega sistema, da se zmanjšuje ogrožanje poselitve na eni strani in spreminjanje vodnih tokov na drugi strani.

(3)

Poplavnost površin pogojuje dejavnosti in je zato pomembna omejitev pri načrtovanju v prostoru.

(4)

Vzdrževanje vodotokov zaradi ohranjanja vodnega režima mora temeljiti na sonaravnem urejanju obrežij, struge in vodnih objektov.

(5)

Primerno je ohraniti opuščene objekte gospodarskih objektov vezanih na vodotoke (žage, mlini), vključno z vodnimi ureditvami, in jih vključevati v rekreacijsko turistične povezave.

(6)

Vodna telesa in njihova okolica se uporablja tudi za potrebe rekreacije, oddiha in turizma. Izvajanje posegov za te potrebe mora biti podrejeno ohranjanju naravnih značilnosti obvodnega prostora. Tovrstne dejavnosti in z njimi povezani posegi naj se izvajajo na za to opredeljenih območjih in izven varovanih območij. Izvajanje posegov in dejavnosti naj zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.

(7)

Priobalno zemljišče reke Vipave sega 15 m, izven naselij 40 m, pri ostalih vodotokih 5 m od meje vodnega zemljišča. Na priobalnem in vodnem zemljišču so za obstoječe objekte in naprave dovoljene rekonstrukcije, spremembe namembnosti ali nadomestne gradnje, če se s tem ne povečuje poplavna in erozijska nevarnost ali ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(8)

Dopustna je ureditev malih hidroelektrarn skladno s pogoji ohranjanja vodnih in obvodnih naravnih ekosistemov in varstva naravnih vrednot.

37. člen

(turizem in rekreacija)

(1)

Turizem temelji na naravnih in ustvarjenih danosti in je z njimi pogojen. Prvenstveno je to turizem na podeželju – tudi kot dopolnilna dejavnost kmetij in temelji na kvaliteti ustvarjene krajine in na ohranjenih spomenikih kulturne dediščine, ter kot turizem v naravnem prostoru, ki temelji na naravnih kvalitetah, ohranjenosti in neokrnjenosti naravnega okolja.

(2)

Določijo se območja grajene turistične infrastrukture. Turistična infrastruktura se ureja tudi na površinah ostalih namenskih rab: v okvirih stavbnih in kmetijskih zemljišč za turizem na kmetijah, na gozdnih zemljiščih za turizem v naravnem okolju.

(3)

Razvoj turizma na podeželju pogojuje tudi kmetijsko dejavnost z namenom ohranjanja tistih ustvarjenih kvalitet kulturne krajine, ki predstavljajo prepoznavnost okolja in so magnet za turistične obiskovalce. Ta turizem se prvenstveno razvija kot dopolnilna dejavnost kmetijskih gospodarstev in zato zahteva urejanje nastanitvenih kapacitet in ostale penzionske ponudbe. Spodbuja se ohranjanje starih običajev v povezavi s tradicionalnimi oblikami kmetijstva in obrtnih dejavnosti.

(4)

Kraj Vipava ponuja s prepletom naravnega in urbanega tiste kvalitete, ki so zanimive za prehodne obiskovalce. Ta ponudba terja sanacijo, nadgradnjo in dopolnitve turistične infrastrukture.

(5)

Kompleks palače Lantieri, vključno z okolico izvirov Vipave, Tabrom, grajskim parkom in odstranjenim baročnim drevoredom, je najpomembnejša kvaliteta prostora kraja Vipava, ki se jo lahko nameni turistični dejavnosti in je zato obvezujoča danost, ki jo je potrebno upoštevati pri umeščanju drugih programov v ta prostor.

(6)

V skladu z značilno gospodarsko dejavnostjo pridelave grozdja in kletarjenja se razvija omrežje vinskih cest, ki se ga povezuje z ostalo turistično ponudbo in dopolnjuje z novimi tematskimi programi.

(7)

Dejavnosti, ki služijo turizmu, rekreaciji in oddihu se razvijajo kot gospodarska panoga in z namenom ustvarjanja ugodnih bivalnih pogojev za lokalno prebivalstvo.

(8)

Turistične kapacitete v obstoječih urbanih tkivih je primerno drobiti v sistem iz manjših enot, večje turistične infrastrukture se lahko oblikujejo v območjih rezerviranih za turistično dejavnost.

(9)

Gradnja novih turističnih objektov v vaškem prostoru in neposredni okolici mora upoštevati morfologijo in oblikovne značilnosti podeželskih ambientov.

(10)

Pri opremljanju naselij z gospodarsko javno infrastrukturo imajo prednost tista naselja, kjer se intenzivno razvija turistična infrastruktura.

(11)

Zasnujejo se tematske rekreacijske poti vezane na naravno okolje. Potrebno jih je trasirati in urediti služnostne ali lastniške odnose. Uvede se režim omejevanja motornega prometa po tistih gozdnih cestah, ki so zanimive za kolesarje in pohodnike.

(12)

Naravni ambient reke Vipave je potrebno vključiti v sistem turistične ponudbe in ga dopolniti z dostopnimi in sprehajalnimi potmi ter prostori za oddih in rekreacijo.

(13)

Gradnja infrastrukture za rekreacijo se usmerja v območja zelenih površin. Posamezne vasi si uredijo športno družabne površine praviloma na robovih naselij.

(14)

Plezanje na plezališčih pod Gradiško turo naj se uredi na podlagi pravil ravnanja, ki bo zagotavljajo ohranjanje ugodnega stanja zavarovanih vrst.

(15)

Turizem in rekreacija ter v ta namen potrebne prostorske ureditve naj upoštevajo ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.

(16)

Športno rekreacijske dejavnosti je potrebno pretehtano usmerjati izven najpomembnejših delov varovanih območij, njihovo izvajanje in razvoj je potrebno spremljati in nadzorovati.

38. člen

(mineralne surovine)

(1)

Na območju občine ni površinskega kopa (pridobivalnega prostora), za katerega bi država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Nelegalni kopi so v procesu naravnega zaraščanja (samosanacija).

(2)

V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin ter na ta način zagotovila lokalno samooskrbo z mineralnimi surovinami. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Predlagana nova lokacija se uredi skladno z naravovarstvenimi smernicami in ob upoštevanju krajinskih vedut. Za vsako novo lokacijo je potrebno izdelati program, ki vključuje utemeljenost posega, preveritev potencialov lokacije, določitev ukrepov za čim manjše vplive v širši prostor ter sistem sanacije – ponovno vzpostavljanje naravne podobe.

39. člen

(posebna območja prepoznavnih kvalitet)

(1)

Območja, ki jih je potrebno varovati in razvijati z vidika ohranjanja kvalitete in vrednote prostora:

-

vas Goče: varovanje širšega območja naselja za ohranitev svojevrstne urbanistične zasnove in umeščenosti v krajino,

-

dvorec Zemono: varovanje širšega območja in vedutne značilnosti dvorca, podoba dvorca se ohranja kot dominanta obdana z vinogradi, vsi posegi v prostoru vedute se podredijo ohranjanju krajinske kvalitete,

-

kompleks graščine Lantieri: rekonstrukcija osrednjega stavbnega kompleksa kraja Vipava, vključno z baročnimi elementi vpletanja kompleksa v širši prostor – potrebno je določiti in varovati traso baročnega drevoreda, ki je potekal po osi od palače do reke Vipave, uredi se pešpot in ponovno zasadijo drevesa,

-

območje izvirov reke Vipave, vključno z okoliškimi objekti: prostor se sanira in nameni parkovni ureditvi in za turistični namen,

-

soteska potoka Bela: območje se rezervira za potrebe rekreacije v naravnem okolju, kjer se uredi potrebna infrastruktura za ta namen ob ohranjanju naravnih kvalitet,

-

Gradiška tura: območje se prvenstveno nameni rekreaciji v naravi, dopuščena je ureditev parkirnih površin in kampa na izhodišču poti, ki vodijo v plezalne stene.

(2)

Na posebnih območjih prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora pomembnih z vidika krajinskih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti se ohranjajo krajinske prvine, raba in značilnosti prepoznavnosti prostora. Vsi novi posegi, dejavnosti in razvojni programi se prilagajajo kvalitetam danosti in nadgrajujejo oziroma sanirajo z namenom ohranjanja prepoznavnih kvalitet.

(3)

Poleg posameznih območij prepoznavnih kvalitet se v to skupino vključuje tudi območje širše kulturne krajine Vipavskih brd. Vsi večji posegi v merilu krajine temeljijo na preveritvi krajinskih zasnov in izdelanih strokovnih podlagah za urejanje krajine.

(4)

Občina zagotavlja ohranjanje prepoznavnosti krajine oziroma prostora na celotnem območju, predvsem pa na območjih prepoznavnosti ter na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine. Za prepoznavnost prostora občine je potrebno zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij Nanosa z značilnimi naravnimi geološkimi oblikami, značilne vzorce, ustvarjene reliefne oblike kulturne krajine ter značilne arhitekturne elemente in njihovo umeščenost v prostor in značilno zgradbo vinogradniških krajin. Varujejo se ekološki procesi z uveljavljanjem sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini in povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

(5)

Umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor prepoznavnih kvalitet (plinske postaje, transformatorske postaje, čistilne naprave, vodohrami …) mora temeljiti na prostorskih preveritvah in usmeritvah, oblikovanje objektov pa mora biti prilagojeno konkretnim prostorskim razmeram (dimenzije, proporci, barve, oblika strehe in podobno) ob upoštevanju sodobnega oblikovanja in tehnoloških danosti.

40. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)

Vrste ogroženosti na ozemlju občine: potresi, podori, zemeljski plazovi in poplavnost.

(2)

Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.

(3)

Tveganje nastanka podorov zaradi potresa je veliko vzdolž roba pobočja Nanosa.

(4)

Erozijska območja dosegajo stopnjo zahtevnih in običajnih ukrepov. Na erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na teh območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih in zahtevnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov.

(5)

Pred načrtovanjem na poplavnih območjih je treba strokovno preveriti hidrološke razmere in pred posegi izvesti celovite omilitvene ukrepe za preprečevanje poplavne ogroženosti. Izjema so le rabe prostora, za katere niso potrebni ukrepi za preprečevanje poplav, ker že sama namenska raba ne omogoča gradnje objektov ali ureditev.

(6)

Območja ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne smejo spreminjati. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je mogoče le izjemoma in strokovno utemeljeno ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.

(7)

Ogroženost z drugimi nesrečami predstavlja problem prevoza nevarnih snovi po cestnem omrežju še zlasti preko vodozbirnih in vodovarstvenih območij. Potencialni objekti za skladiščenje nevarnih snovi se nahajajo v območjih vojaških kompleksov in proizvodnih objektov v gospodarskih conah. Zato se v bližini pomembnih prometnih koridorjev in ostalih potencialno nevarnih objektov omejuje širitev naselij oziroma se razvoj naselij načrtuje tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. V primeru, da je načrtovanje in urejanje novih območij naselij na potencialno ogroženih območjih neizogibno, je nujno uveljavljati prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč. Za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah. Kjer vzpostavitev ustreznega varstva ni možna ali ni ekonomsko upravičena, se območja opredelijo kot območja povečane ogroženosti ali obstoječa neustrezna raba opusti oziroma spremeni.

41. člen

(območja in objekti za potrebe obrambe)

(1)

Na območju občine se nahajajo naslednja območja posebnega pomena za potrebe obrambe:

-

Mlake: območje izključne rabe, območje omejene in nadzorovane rabe,

-

Vojašnica Vipava: območje izključne rabe,

-

Nanos – Pleša: območje možne izključne rabe in

-

Suhi vrh: območje možne izključne rabe.

(2)

Območje izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

(3)

Območje možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, ki je primarno namenjeno drugim dejavnostim, vendar se ga lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe.

(4)

Območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je del območja za potrebe obrambe, ki obsega varnostno območje, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.

7. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

42. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)

Namenske rabe zemljišč se določijo skladno z dosedanjim prostorskim razvojem. Redefinicije meja posameznih namenskih rab se izvedejo skladno z dejanskim stanjem v prostoru in razvojnimi posameznih rab. Določijo se območja osnovnih namenskih rab za: stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča. Podrobna namenska raba se določi predvsem za stavbna zemljišča.

(2)

Meje stavbnih zemljišč se določijo na podlagi dosedanje rabe in zahtevanih redefinicij zaradi potreb prostorskega razvoja izkazanih v strokovnih podlagah.

(3)

Ločevanje kmetijskih zemljišč na najboljša in druga se izvede skladno z dosedanjo kategorizacijo.

(4)

Gozdna zemljišča se določijo na podlagi dosedanje rabe.

(5)

Vodna zemljišča se določijo za pomembnejše vodotoke po katastrskih podatkih, ki določajo parcele in rabo ter na podlagi dejanskega poteka vodotokov, kjer gre za večja odstopanja od katastrskih rab. Ti podatki se rekonstruirajo iz ortofoto posnetkov v GKS.

(6)

Območja ostalih zemljišč se določijo na podlagi dejanskih podatkov o izkazani namenski rabi.

(7)

Usmeritve so prikazane v risbi 6 grafičnih prikazov strateškega dela (Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišča).

8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

43. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)

Prostorsko izvedbeni pogoji se določijo po posameznih enotah urejanja prostora.

(2)

Za območja, kjer je določena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta se v občinskem prostorskem načrtu določijo okvirne usmeritve za načrtovanje dejavnosti, dopustne izrabe in ključnih urbanističnih geometrij.

(3)

PIP določajo oblikovanje objektov in naselij zlasti v območjih, kjer je potrebna sanacija urbanega prostora oziroma ohranjanje urbane kvalitete.

(4)

PIP določajo poleg oblikovanja tudi lego objektov, razmerja med posameznimi objekti in v odnosu do javnih površin, vrste in namen gradenj, velikost, parcelacijo.

(5)

PIP določajo tudi pogoje in obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo.

(6)

PIP določajo pogoje za gradnjo objektov izven stavbnih zemljišč v skladu z določbami področnih zakonov za posamezne namenske rabe.

(7)

PIP navajajo ključne ukrepe za ohranjanje kulturne dediščine, narave, varstvo okolja in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

9. Koncept prostorskega razvoja naselja Vipava

44. člen

(koncept prometnega omrežja)

(1)

Z izgradnjo hitre ceste se je regionalna cesta, ki poteka skozi območje kraja, razbremenila tranzitnega prometa. Cesta še vedno obstaja kot glavna povezava z ostalimi naselji v občini in predstavlja glavno dovoznico. Obraščanje urbanega prostora vzdolž regionalne ceste zahteva spremembo zasnove preseka cestnega koridorja v območju naselja. Oblikovanje cestne infrastrukture mora vključiti dodatne funkcije poleg nekdanjih prvenstveno tranzitnih. Cesto je potrebno preoblikovati v notranjo cesto z elementi za peš in kolesarski promet ter z ustreznimi priključevanji ostalih prometnih površin.

(2)

Druga najpomembnejša povezovalna cesta je cesta proti Vrhpolju, ki se nadaljuje proti Sanaboru in Colu. Dolgoročna povezava urbanega prostora Vipave in Vrhpolja spreminja to cesto v notranjo ulico, ki tudi terja povsem drugačen presek cestnega telesa. Nujna je dopolnitev s površinami za peš promet, urejanje režima kolesarskih tras, javna razsvetljava, umirjanje prometa, regulacija odmikov in meje med javnim in zasebnim.

(3)

Povezava z Gradiščem pri Vipavi se oblikuje kot notranja ulica.

(4)

Cesta proti Zemonu je na robu urbanističnega območja, vendar bo z nadaljnjo urbanizacijo predvidoma pridobila večji pomen in zato večje prometne obremenitve.

(5)

Območje priključka na hitro cesto in nadaljevanje povezave proti Slapu se koristi kot glavno prometno omrežje za prometno povezavo gospodarskih con.

(6)

Pri razvoju prometnega omrežja se rezervira infrastrukturne hodnike tudi za morebitne poznejše urbanizacije širšega prostora.

(7)

Sistem notranjih ulic ima zelo omejene prostorske možnosti za zagotovitev nujnih prometno tehničnih karakteristik. Neizogiben preplet različnih oblik prometa na istih površinah je temeljno izhodišče, ki ima za cilj ureditev varnih pogojev s poudarjeno prednostjo nemotoriziranega prometa.

(8)

Prednostno se načrtuje urejanje problematičnih križišč in priključkov. Nujna je ureditev krožišča pri mostu čez reko Vipavo, križišča s cesto proti Vrhpolju, preureditev povezave mimo osnovne šole proti Gradišču, ureditev priključkov za nove gospodarske cone … Prometnejša in bolj problematična križišča se prvenstveno urejajo kot krožišče, če so le dane prostorske možnosti.

(9)

Osrednji trg je potrebno razbremeniti mirujočega prometa, za kar je potrebno urediti nadomestne parkirne površine.

(10)

Javni potniški promet glede na merilo naselja ni primeren. Dopušča se možnost razvoja lokalnega javnega potniškega povezovanja med krajem Vipavo in ostalimi naselji v občini, ter povezava z Ajdovščino (npr. minibusi, predvsem za potrebe starejših oseb).

(11)

Urejanje kolesarskih poti ločeno od površin za motorni promet je primerno kot sistem za povezavo med krajem Vipava in ostalimi naselji, znotraj urbanega prostora pa samo vzdolž regionalne ceste. Na ostalih prometnih površinah ločevanje ni primerno, potrebna je izvedba takšen ureditve, da se zmanjšuje konflikt med različnimi prometnimi sredstvi in zagotavlja čim varnejša vožnja ranljivejših udeležencev v prometu.

(12)

Površine za mirujoči promet je nujno potrebno zagotavljati tudi z izven nivojskim parkiranjem. Takšen način je obvezen pri novogradnjah, pri sanacijah obstoječih objektov, pa je za zagotavljanje predpisanega števila parkirnih mest potrebno uporabljati tiste površine, ki ne pomenijo krčenja zelenih površin naselja in tiste javne utrjene površine, ki se prvenstveno uporabljajo za drugi javni namen (peš površine, ploščadi, trgi …).

45. člen

(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)

(1)

Pogoji urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja se določijo po posameznih enotah urejanja prostora. Enote urejanja prostora se določijo na podlagi podrobnejše namenske rabe, tipologije pozidave, varstvenih omejitev in prostorsko zaključenih entitet.

(2)

Tipologija pozidave ločuje staro urbano pozidavo, novejšo stanovanjsko pozidavo, nestanovanjsko pozidavo, pozidavo s podeželskimi objekti (kmetije).

(3)

Pogoji oblikovanja se določijo z namenom ohranjanja obstoječih urbanih kvalitet, z namenom sanacije neustrezno reguliranih posegov v prostor oziroma z namenom ustvarjanja novih kvalitetnih bivalnih okolij.

(4)

Pri ohranjanju urbanih kvalitet se pogojuje nove posege za adaptacijo objektov na nove tehnološke in bivanjske razmere. Pogoji usmerjajo posege v oblikovanje enovite prepletene teksture historičnega jedra.

(5)

Sanacija prostora novejše pozidave se usmeri v pogojevanje oblikovanja odnosa med javnim in zasebnim, v regulacijo ureditve zunanjih površin in v pogoje za prizidave k obstoječi pozidavi.

(6)

Pogoji za novogradnje podrobno določajo dopustno izrabo prostora, regulacijo leg objektov, odnose med javnimi in zasebnimi površinami …

O predpisu

Citati

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vipava

Časovnica