Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vipava

Na področju regionalnega razvoja je potrebno upoštevati prihodnost svetovnih in lokalnih gibanj, zato je potrebno načrtovati tiste prostorske posege, ki so nujni in jih načrtovati tako, da ne bo ogrožena ali ovirana izvedba katerekoli različice dolgoročnih strategij, ki jih bodo narekovali gospodarski in demografski trendi.

Občina mora aktivno sodelovati na regionalni in širši državni ravni, s ciljem optimalnega reševanja problemov in zastav­ljenih ciljev, predvsem na področjih: gospodarske javne infrastrukture, ravnanja s komunalnimi odpadki, onesnaženosti zraka in vodotokov ter razvoja turizma.

Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij v občini je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.

Cilj prostorskega načrtovanja je omogočanje uravnoteženega prostorskega razvoja kraja Vipava in drugih naselij, glede na njihovo vlogo v omrežju naselij, kar se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanjskih ter gospodarskih in družbenih dejavnosti. Potrebno je izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest, kar se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki jih bo občina uvedla kot eno od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest predvsem v kraju Vipava in drugih lokalnih središčih zlasti ob pomembnejših cestah in v okviru prostorskih možnosti podeželja.

V okviru občine je potrebno naselje Vipava razvijati kot občinsko središče s povezavami s sosednjimi občinami in mesti. Pomembnejše vasi v občini se razvija v središča na najnižji ravni z vsaj minimalno opremljenostjo, ki zadovoljuje potrebe in zahteve prebivalstva v socialnem, kulturnem in gospodarskem pogledu.

Zagotavljati je potrebno ustrezne površine za stanovanjsko gradnjo. Potrebno je revidirati nepozidana stavbna zemljišča, ugotoviti vzroke za nepozidanost in poiskati nadomestne površine v primeru nepozidljivosti obstoječih območij naselij. Poskrbeti je potrebno za organizirano, sistematično in načrtno pripravo stavbnih zemljišč. Potrebno je izkoristiti obstoječa infrastrukturna omrežja, oziroma usmerjati poselitev in dejavnosti tako, da bo izkoristek omrežij čim večji, stroški vzdrževanja in dolžine novih vodov čim manjši.

Na socialnem in ekonomskem področju se bo prizadevalo za čim višje stopnje kakovosti življenja v vseh segmentih oziroma področjih, še posebej z vidika socialne varnosti, pogojev bivanja, vključno s pogoji prometne varnosti in prometnimi razmerami nasploh, zdravega življenjskega okolja, možnosti za uresničevanje interesa po kulturnih dobrinah, rekreaciji, družabnem življenju, varnosti ipd., kar vse omogoča oblikovanje skupnosti prebivalcev in čim višje ravni pripadnosti tej skupnosti, kraju in načinu življenja v skupnosti.

Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo Občina Vipava skrbela za uravnotežen, z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept razvoja gospodarsko industrijskih con v kraju Vipava, kot ključnega nosilca gospodarskega razvoja občine. Proizvodne dejavnosti se omejujejo na območje gospodarskih con in v omejenem obsegu v območjih, kjer je dopustna kombinacija stanovanjske gradnje in manjših proizvodnih dejavnosti. Ureditev gospodarskih con pomeni coniranje dejavnosti in zmanjšanje dnevnih migrantov v sosednje občine.

Predvidi se razločevanje tistih naselij oziroma stanovanjskih območij, kjer je dopustna kombinacija z določenimi proizvodnimi in poslovnimi programi ter tista stanovanjska območja, kjer je dopustna izključno stanovanjska funkcija z minimalnim obsegom spremljajočih dejavnosti. V območjih kjer bo ostala dopustna kombinirana raba se določi omejitve glede vrste in obsega drugih dejavnosti. Za obstoječe poslovne in proizvodne dejavnosti v naseljih pa se poda omejitve glede bodočih sprememb, oziroma zahteve za njihovo selitev.

Cilj je izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij, kar se zagotavlja z izgradnjo in sanacijo sistema lokalnega cestnega omrežja. Na področju komunalne infrastrukture je potrebno zagotoviti infrastrukturne hodnike. Zgraditi je potrebno manjkajoče kanalizacijsko omrežje s sistemom centralnih čistilnih naprav. Zasnovati je sistem pešpoti za namenom povezav posameznih delov naselij s središči, povezav med naselji in povezav urbane in naravne krajine.

Ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in zaporednosti izgradnje glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij – zankanje elektroenergetskega omrežja, izboljšava telekomunikacij, izgradnja plinovoda in sistemov ogrevanja z lesno biomaso ter kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemov za oskrbo s pitno vodo. Energetska opremljenost naselja sledi energetski zasnovi občine.

Na področju varovanja okolja si bo občina prednostno prizadevala za varovanje vodnih virov z doslednim upoštevanjem režimov varstvenih območij vodnih virov in stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega okolja. Na vodovarstvenih območjih se dopušča dejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj in skladno z vodovarstvenim režimom ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Občina bo za zdrave bivalne pogoje skrbela tudi s sistematičnim urejanjem odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor.

Temeljni cilj nadaljnjega prostorskega razvoja občine je tudi skrb za ohranjanje narave; to pomeni ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

V naseljih in okolici je potrebno ohranjati sisteme zelenih površin, ki jih tvorijo zeleni pasovi ob vodotokih, vrtovi, sadovnjaki, parkovne ureditve ...

Planota Nanos se zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti, visoke biotske raznovrstnosti, številnih naravnih vrednot skupaj s Hrušico in Trnovskim gozdom predvidi za zavarovanje v okviru regijskega parka.

Na področju varstva kulturne dediščine bo razvoj v občini usmerjen tako, da ne bo povzročal degradacije kulturne dediščine. Kulturna dediščina se bo upoštevala na takšen način, da se njena pojavnost v prostoru izrazi in uporabi kot trajnostna vrednota. Kulturni spomenik naselbinske dediščine Goč mora postati spomenik državnega pomena.

Prostorski razvoj bo omogočal izkoriščenje naravnih in ustvarjenih potencialov za razvoj turizma na podeželju in naravnem okolju. Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov se zagotavlja z zagotavljanjem prostorskih možnosti za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine.

Prostor Občine Vipava mora postati privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar bo treba urejati zadostna in kakovostna stanovanjska območja in omrežja družbenih dejavnosti ter javnega prostora.

Cilj prostorskega razvoja je urejen javni potniški promet. Potrebno je zagotoviti integracijo prometnih podsistemov, kar bo uporabnikom omogočalo učinkovito prestopanje med prevoznimi linijami znotraj posameznega prevoznega načina.