37. člen
(turizem in rekreacija)
(1)
Turizem temelji na naravnih in ustvarjenih danosti in je z njimi pogojen. Prvenstveno je to turizem na podeželju – tudi kot dopolnilna dejavnost kmetij in temelji na kvaliteti ustvarjene krajine in na ohranjenih spomenikih kulturne dediščine, ter kot turizem v naravnem prostoru, ki temelji na naravnih kvalitetah, ohranjenosti in neokrnjenosti naravnega okolja.
(2)
Določijo se območja grajene turistične infrastrukture. Turistična infrastruktura se ureja tudi na površinah ostalih namenskih rab: v okvirih stavbnih in kmetijskih zemljišč za turizem na kmetijah, na gozdnih zemljiščih za turizem v naravnem okolju.
(3)
Razvoj turizma na podeželju pogojuje tudi kmetijsko dejavnost z namenom ohranjanja tistih ustvarjenih kvalitet kulturne krajine, ki predstavljajo prepoznavnost okolja in so magnet za turistične obiskovalce. Ta turizem se prvenstveno razvija kot dopolnilna dejavnost kmetijskih gospodarstev in zato zahteva urejanje nastanitvenih kapacitet in ostale penzionske ponudbe. Spodbuja se ohranjanje starih običajev v povezavi s tradicionalnimi oblikami kmetijstva in obrtnih dejavnosti.
(4)
Kraj Vipava ponuja s prepletom naravnega in urbanega tiste kvalitete, ki so zanimive za prehodne obiskovalce. Ta ponudba terja sanacijo, nadgradnjo in dopolnitve turistične infrastrukture.
(5)
Kompleks palače Lantieri, vključno z okolico izvirov Vipave, Tabrom, grajskim parkom in odstranjenim baročnim drevoredom, je najpomembnejša kvaliteta prostora kraja Vipava, ki se jo lahko nameni turistični dejavnosti in je zato obvezujoča danost, ki jo je potrebno upoštevati pri umeščanju drugih programov v ta prostor.
(6)
V skladu z značilno gospodarsko dejavnostjo pridelave grozdja in kletarjenja se razvija omrežje vinskih cest, ki se ga povezuje z ostalo turistično ponudbo in dopolnjuje z novimi tematskimi programi.
(7)
Dejavnosti, ki služijo turizmu, rekreaciji in oddihu se razvijajo kot gospodarska panoga in z namenom ustvarjanja ugodnih bivalnih pogojev za lokalno prebivalstvo.
(8)
Turistične kapacitete v obstoječih urbanih tkivih je primerno drobiti v sistem iz manjših enot, večje turistične infrastrukture se lahko oblikujejo v območjih rezerviranih za turistično dejavnost.
(9)
Gradnja novih turističnih objektov v vaškem prostoru in neposredni okolici mora upoštevati morfologijo in oblikovne značilnosti podeželskih ambientov.
(10)
Pri opremljanju naselij z gospodarsko javno infrastrukturo imajo prednost tista naselja, kjer se intenzivno razvija turistična infrastruktura.
(11)
Zasnujejo se tematske rekreacijske poti vezane na naravno okolje. Potrebno jih je trasirati in urediti služnostne ali lastniške odnose. Uvede se režim omejevanja motornega prometa po tistih gozdnih cestah, ki so zanimive za kolesarje in pohodnike.
(12)
Naravni ambient reke Vipave je potrebno vključiti v sistem turistične ponudbe in ga dopolniti z dostopnimi in sprehajalnimi potmi ter prostori za oddih in rekreacijo.
(13)
Gradnja infrastrukture za rekreacijo se usmerja v območja zelenih površin. Posamezne vasi si uredijo športno družabne površine praviloma na robovih naselij.
(14)
Plezanje na plezališčih pod Gradiško turo naj se uredi na podlagi pravil ravnanja, ki bo zagotavljajo ohranjanje ugodnega stanja zavarovanih vrst.
(15)
Turizem in rekreacija ter v ta namen potrebne prostorske ureditve naj upoštevajo ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.
(16)
Športno rekreacijske dejavnosti je potrebno pretehtano usmerjati izven najpomembnejših delov varovanih območij, njihovo izvajanje in razvoj je potrebno spremljati in nadzorovati.