Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vipava

Razvoj dejavnosti po naseljih izhaja iz obstoječega stanja v prostoru. Razvoj poteka v smeri coniranja dejavnosti tako, da se manjšajo konflikti med posameznimi dejavnostmi, vendar se še vedno omogoča mešanje stanovanjskih dejavnosti in dejavnosti dela, zato da se zmanjšuje potreba po notranjih prometnih tokovih.

Določi se podrobnejša namenska raba območja stanovanj, kjer se določi dopustne namenske rabe z namenom ločevanje čistih stanovanjskih območij z minimalnim deležem drugih dejavnosti in stanovanjska območja, kjer je dopustna prisotnost manjših obrtnih in storitvenih dejavnosti. Čista stanovanjska območja se določijo v tistih naseljih ali delih naselij, ki prvenstveno služijo kot »spalna« naselja, torej tam kjer ni prisotna povečana kmetijska ali obrtna dejavnost. Namen ločevanja območij je usmerjanje nestanovanjskih dejavnosti v za to predvidena območja in s tem zmanjševanje konflikta med različnimi rabami prostora. V kraju Vipava se dopušča gradnja različnih stanovanjskih oblik (prosto stoječe hiše, dvojčki, vrstne in terasaste hiše ter večstanovanjski objekti). V preostalih naseljih se oblike novih stanovanjskih objektov prilagaja lokalni tipologiji.

Območja centralnih dejavnosti z oskrbnimi, storitvenimi in družbenimi dejavnostmi se določijo samo za območje kraja Vipava. V ostalih naseljih se te dejavnosti dopuščajo v manjšem obsegu v okvirih območja stanovanj. Zagotavljati je potrebno ustrezno dostopnost do teh območij, vključno z urejenimi peš dostopi.

Proizvodne dejavnost se izvajajo v gospodarskih conah. Gospodarske cone se določijo glede na prostorske možnosti s poudarkom na prometni dostopnosti in možnostih širitev območja. Gospodarske cone se prvenstveno urejajo v bližini kraja Vipava. Za potrebe obrtne dejavnosti ostalih naselij se določajo manjša območja za obrtne dejavnosti na robovih ali v bližini naselij, tako da je omogočena selitev iz vasi in razvoj manjših obrti na podeželju. V ta manjša proizvodna območja se umešča samo okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.

Proizvodne dejavnost intenzivnega kmetijstva se lahko določajo tudi na območjih odmaknjenih od obstoječe poselitve.

Območja za turizem so pogojena z lokacijo naravnih in ustvarjenih danosti torej turizem v naravi in turizem na kmetijah. Območja za turizem se lahko določijo izven bližine obstoječih stavbnih zemljišč. Širitev območij naselij ne sme potekati v smeri območij za turizem.

Območja zelenih površin se prvenstveno določajo v večjih naseljih. Zelene površine se oblikujejo kot parki (kraj Vipava), zelene tamponske cone pokopališč ter kot površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so vezane na naravne danosti in zelene površine vzdolž vodotokov.

Območja prometnih površin se določijo za infrastrukturo hitre ceste in večja parkirišča.

Območja komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture se določijo za večje obstoječe in predvidene infrastrukturne objekte. Potrebno je ohranjati odmik do ostalih stavbnih zemljišč.

Območja za potrebe obrambe se določijo skladno s smernicami ministrstva za področje obrambe.

Območja, ki so namenjena samo stanovanjem, se praviloma ne načrtujejo neposredno ob območjih proizvodnih dejavnosti, območjih energetske infrastrukture in površin drugih območij, zlasti nakupovalnih središč in zabaviščnih parkov. V neposredno bližino čistih stanovanjskih površin se lahko umesti le manjši športno-rekreacijski center.

V območja proizvodnih dejavnosti se lahko kot dopolnilne dejavnosti umestijo zlasti prometni terminali, trgovine ter druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija energije.