40. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1)
Vrste ogroženosti na ozemlju občine: potresi, podori, zemeljski plazovi in poplavnost.
(2)
Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.
(3)
Tveganje nastanka podorov zaradi potresa je veliko vzdolž roba pobočja Nanosa.
(4)
Erozijska območja dosegajo stopnjo zahtevnih in običajnih ukrepov. Na erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na teh območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih in zahtevnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov.
(5)
Pred načrtovanjem na poplavnih območjih je treba strokovno preveriti hidrološke razmere in pred posegi izvesti celovite omilitvene ukrepe za preprečevanje poplavne ogroženosti. Izjema so le rabe prostora, za katere niso potrebni ukrepi za preprečevanje poplav, ker že sama namenska raba ne omogoča gradnje objektov ali ureditev.
(6)
Območja ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne smejo spreminjati. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je mogoče le izjemoma in strokovno utemeljeno ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(7)
Ogroženost z drugimi nesrečami predstavlja problem prevoza nevarnih snovi po cestnem omrežju še zlasti preko vodozbirnih in vodovarstvenih območij. Potencialni objekti za skladiščenje nevarnih snovi se nahajajo v območjih vojaških kompleksov in proizvodnih objektov v gospodarskih conah. Zato se v bližini pomembnih prometnih koridorjev in ostalih potencialno nevarnih objektov omejuje širitev naselij oziroma se razvoj naselij načrtuje tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. V primeru, da je načrtovanje in urejanje novih območij naselij na potencialno ogroženih območjih neizogibno, je nujno uveljavljati prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč. Za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah. Kjer vzpostavitev ustreznega varstva ni možna ali ni ekonomsko upravičena, se območja opredelijo kot območja povečane ogroženosti ali obstoječa neustrezna raba opusti oziroma spremeni.