Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vipava

Z izgradnjo hitre ceste se je regionalna cesta, ki poteka skozi območje kraja, razbremenila tranzitnega prometa. Cesta še vedno obstaja kot glavna povezava z ostalimi naselji v občini in predstavlja glavno dovoznico. Obraščanje urbanega prostora vzdolž regionalne ceste zahteva spremembo zasnove preseka cestnega koridorja v območju naselja. Oblikovanje cestne infrastrukture mora vključiti dodatne funkcije poleg nekdanjih prvenstveno tranzitnih. Cesto je potrebno preoblikovati v notranjo cesto z elementi za peš in kolesarski promet ter z ustreznimi priključevanji ostalih prometnih površin.

Druga najpomembnejša povezovalna cesta je cesta proti Vrhpolju, ki se nadaljuje proti Sanaboru in Colu. Dolgoročna povezava urbanega prostora Vipave in Vrhpolja spreminja to cesto v notranjo ulico, ki tudi terja povsem drugačen presek cestnega telesa. Nujna je dopolnitev s površinami za peš promet, urejanje režima kolesarskih tras, javna razsvetljava, umirjanje prometa, regulacija odmikov in meje med javnim in zasebnim.

Povezava z Gradiščem pri Vipavi se oblikuje kot notranja ulica.

Cesta proti Zemonu je na robu urbanističnega območja, vendar bo z nadaljnjo urbanizacijo predvidoma pridobila večji pomen in zato večje prometne obremenitve.

Območje priključka na hitro cesto in nadaljevanje povezave proti Slapu se koristi kot glavno prometno omrežje za prometno povezavo gospodarskih con.

Pri razvoju prometnega omrežja se rezervira infrastrukturne hodnike tudi za morebitne poznejše urbanizacije širšega prostora.

Sistem notranjih ulic ima zelo omejene prostorske možnosti za zagotovitev nujnih prometno tehničnih karakteristik. Neizogiben preplet različnih oblik prometa na istih površinah je temeljno izhodišče, ki ima za cilj ureditev varnih pogojev s poudarjeno prednostjo nemotoriziranega prometa.

Prednostno se načrtuje urejanje problematičnih križišč in priključkov. Nujna je ureditev krožišča pri mostu čez reko Vipavo, križišča s cesto proti Vrhpolju, preureditev povezave mimo osnovne šole proti Gradišču, ureditev priključkov za nove gospodarske cone … Prometnejša in bolj problematična križišča se prvenstveno urejajo kot krožišče, če so le dane prostorske možnosti.

Osrednji trg je potrebno razbremeniti mirujočega prometa, za kar je potrebno urediti nadomestne parkirne površine.

Javni potniški promet glede na merilo naselja ni primeren. Dopušča se možnost razvoja lokalnega javnega potniškega povezovanja med krajem Vipavo in ostalimi naselji v občini, ter povezava z Ajdovščino (npr. minibusi, predvsem za potrebe starejših oseb).

Urejanje kolesarskih poti ločeno od površin za motorni promet je primerno kot sistem za povezavo med krajem Vipava in ostalimi naselji, znotraj urbanega prostora pa samo vzdolž regionalne ceste. Na ostalih prometnih površinah ločevanje ni primerno, potrebna je izvedba takšen ureditve, da se zmanjšuje konflikt med različnimi prometnimi sredstvi in zagotavlja čim varnejša vožnja ranljivejših udeležencev v prometu.

Površine za mirujoči promet je nujno potrebno zagotavljati tudi z izven nivojskim parkiranjem. Takšen način je obvezen pri novogradnjah, pri sanacijah obstoječih objektov, pa je za zagotavljanje predpisanega števila parkirnih mest potrebno uporabljati tiste površine, ki ne pomenijo krčenja zelenih površin naselja in tiste javne utrjene površine, ki se prvenstveno uporabljajo za drugi javni namen (peš površine, ploščadi, trgi …).