31. člen
(urbanistično oblikovanje)
(1)
Urbanistično oblikovanje naselij se določi glede na tri prevladujoče urbanistične situacije:
(2)
V starih naselbinskih jedrih je potrebno predvideti razvoj, ki bo omogočil prenovo obstoječega stavbnega fonda za adaptacijo glede na sodobne in bodoče potrebe, vendar ob upoštevanju ohranjanja morfologije naselja in stavb. Ohranjanje urbane zasnove ima prednost pred umeščanjem dejavnosti v prostor, zato se dopušča možnost širitve območij naselij tudi v primerih, ko še niso izkoriščene vse zazidljive površine naselja ali če bi izvedba infrastrukturnega opremljanja naselja pogojevala rušitev urbane zasnove. Stara vaška jedra so slabo infrastrukturno opremljena, stavbni fond je v slabem stanju, preplet dejavnosti poraja stalne konflikte in onemogoča medsebojni razvoj. Dopustna je selitev dejavnosti intenzivnega kmetijstva in obrti z namenom izboljšanja bivalnih pogojev za stanovanja.
(3)
Novejša pozidava je primer slabo načrtovane širitve naselij. Oblikovanje teh površin mora dolgoročno zagotoviti večjo skladnost v prostoru. Določiti je potrebno enotne regulacijske pogoje umeščanja objektov v prostor in pogoje za oblikovanje mej z javnimi površinami.
(4)
Nova predvidena pozidava se bo prvenstveno urejala z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. Urbanistično oblikovanje mora ob zagotavljanju infrastrukturnega sistema in zasnove nove pozidave skladne z lokalno tipologijo in sodobnimi potrebami zagotavljati tudi razvojne možnosti za nadaljnji notranji razvoj in širitev.
(5)
Prostorsko načrtovanje zagotavlja skladno oblikovno podobo naselij, tako da se pri novogradnjah in prenovah zagotovi varovanje kakovostne podobe, merila in krajinski okvir vsakega naselja, prenova in sanacija razvrednotenih območij in ohranjanje obstoječih ter ustvarjanje nove arhitekturne in krajinske prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora.
(6)
Ohranja se prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij ter z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije.
(7)
Urbanistično oblikovanje vaških naselij upošteva tradicionalne vaške strukture in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbuja notranji razvoj, zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov. Nove kmetije se gradijo na robovih vasi, opuščeni objekti v vasi se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(8)
Naseljem naselbinske dediščine se ohranja naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine.
(9)
Prostorska zasnova razvoja naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij, morfologiji obstoječe zazidave ter drugim lastnostim, ki zagotavljajo ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(10)
Posegi v prostor se načrtujejo tako, da je njihova urbanistično-arhitektonska podoba usklajena s krajinskimi značilnostmi, z naravno in kulturno dediščino in tipologijo okoliške kvalitetne arhitekture ter se prilagaja obstoječim objektom in ureditvam po: