46. člen
(koncept zelenega sistema naselja)
(1)
Naselje Vipava potrebuje urejene javne zelene površine. Potrebna je celovita zasnova, ki določi zeleni sistem, izvedbo in vzdrževanje.
(2)
Osrednja zelena površina je grajski park palače Lantieri. Parku je potrebno vrniti posamezne elemente njegove originalne zasnove, potrebno ga je nadgraditi z nadaljevanjem v odstranjeni drevored, ki je potekal vse do reke Vipave. Potrebno je pripraviti načrt sanacije obstoječih dreves in ostale vegetacije ter zasnovo nove zasaditve.
(3)
Drugi najpomembnejši element ustvarjenega zelenega sistema je lipov drevored vzdolž regionalne ceste. Tudi ta terja ustrezno načrtovano vzdrževanje in zaščito. Zaščita je predvsem potrebna zaradi izgradnje morebitnih novih cestnih priključkov ali prenove obstoječih.
(4)
Območje izvirov reke Vipave Pod skalco in za Tabrom je pomembna naravna vrednota z bogato vegetacijo, ki jo je treba zavarovati in vključevati v turistično ponudbo Vipave.
(5)
Strma pobočja Nanosa, ki segajo vse do roba poselitve, vključno z okolico starega gradu, nudijo izjemen potencial za rekreacijo v naravnem okolju. Vegetacija na teh površinah ima tudi izjemno funkcijo pri krajinski podobi naselja.
(6)
Obvodni svet Vipave in Bele je z zakonom o vodah ustrezno pravno varovan, ta varovanja pa še niso implementirana v naravi. Zlasti to velja za Belo. Pri reki Vipavi morfologija pozidave onemogoča dosledno upoštevanje varstva priobalnega pasu, zaradi tega pa je potrebno dati še toliko večji poudarek tam kjer so dane prostorske možnosti. Te površine se vključuje kot pomemben element v zelenem sistemu naselja in se jih po možnosti tudi razširi.
(7)
Neutrjene poplavne površine v naselju se prvenstveno ohranja kot zelene površine.
(8)
Pomemben sestavni element zelene podobe naselja so tudi površine zasebnih vrtov in zelenic. Prisotnost teh površin se zagotavlja z določanjem deleža nepozidanih površina na gradbenih parcelah in razmerij med pozidanimi in zelenimi površinami.
(9)
Spodbuja in usmerja se sajenje avtohtone vegetacije. Dopušča se sajenje neavtohtone vegetacije pri urejanju javnih botaničnih vrtov in cvetličnih zasaditev.
(10)
Zelene obrobe naselja, ki tvorijo pomemben del pri krajinski podobi naselja, se prednostno ohranjajo v obstoječi rabi (vinogradi pod Gradiščem, travniki med Zemonom in vojašnico).
(11)
Zelene površine se ureja tako, da nudijo možnost uporabe za oddih in rekreacijo lokalnega prebivalstva in urejeno podobo naselja z vidika turistične ponudbe. Urejanje površin za rekreacijo in izvajanje rekreacije mora potekati ob upoštevanju naravovarstvenih zahtev.
(12)
Naselje se preko javnih peš poti poveže z okoliškimi zelenimi površinami (pobočje Nanosa, reka Vipava, poljske površine).